Nedelja, 28. 6. 2009, 12.53
8 let
Drugi dan v znamenju sijajne glasbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Po zares napornem dnevu, polnem spreminjajočega vremena, vlage in blata, so ob 18. uri na oder stopili prvi zmagovalci prediziborov, Kamničani Shoeshiners, ki so presenetili s curovsko obarvanim alternativnim rockom, nabitim s kitarskimi izpadi, a tudi retro klaviaturami.
Četudi je Rock Otočec znan po tem, da na njem nastopajo slogovno zelo raznoliki izvajalci, pa so Shoeshiners na ta festival vnesli precej svežega zvoka.
Še bolj karakterni, drugačni, hudo nažigaški, a tudi prefinjeni in groovy, so bili Hare krišna hippie groovies, ki v svoj naelektreni kitarski špon vnašajo tudi veliko čistega starinskega heavy metala in glama osemdesetih, ki so ga na ubrisan način kombinirali z zavretim in zadetim kitarskim alternativnim rockom. Pevec v pajkicah je navdušil tako z glasom kot s samim nastopom.
Uroš Planinc Group so navdušili in osupnili občinstvo predvsem z virtuoznostjo in slogovno večplastnim rockom, ki je velikokrat progresivno drzen in hkrati tudi precej moderen.
Po nastopu hrvaških zmagovalcev predizbora so na oder vdrli še divji italijanski metalcore aktivisti Clever Killer, ki so bili prvi, ki jih je do takrat še maloštevilna publika zahtevala nazaj na oder. Bisa ni bilo, je pa pevec nagradil oboževalce s svojimi ploščami, ki jih je zmetal med občinstvo.
Prvi od "velikih" je na oder stopil Pavel Kavec s svojim triom Oko. S kombinacijo odlično odigranih Hendrixovih klasik in lastnih skladb je pod oder spravil veliko oboževalcev klasičnega rocka, ki so nadvse uživali ob vragolijah velikega kitarskega mojstra in njegovih pomočnikov.
Domačini DMP so s svojim barvitim pop rockom malce umirili žogo. A njihov prefinjeni groove je še kako sedel. DMP pa so bili prvi, ki so ta dan pripravili občinstvo do petja.
Odlični italijanski ska-funk friki Plebs, tihi favoriti organizatorjev, pa so bili prvi, ki so s svojim eksplozivnim nastopom in vročičnimi ritmi občinstvo pripravili do plesa, poplesavanja in nekontroliranega skakanja.
Sledil je Vlado Kreslin, ki je s svojimi že zimzelenimi starejšimi uspešnicami in tudi nekaterimi novimi skladbami občinstvo spravil v ekstazo. Tako Kreslin kot njegova spremljevalna skupina so bili, če se izrazimo v športnem žargonu, v vrhunski dnevni formi. Kreslin je naravnost blestel. Za Otočec pa je pripravil kanček bolj energične različice skladb. Njegov nastop je bil vrhunec večera.
Obvezno sobotno presenečenje je bil Peter Mlakar, ki je s svojim drznim govorom oziroma filozofsko razpravo o blatu marsikoga spravil v zadrego. Čeprav je bilo sporočilo njegovega nagovora namenjeno predvsem mladim obiskovalkam in obiskovalcem, pa ga marsikdo od njih ni ravno razumel. Škoda, poanta je bila huda in uporabna!
Hrvaški skupini Prljavo kazalište se vidi, zakaj so tamkajšnja največja koncertna in stadionska atrakcija. Skupina, ki se je iz nekoč pomembnega novovalovskega benda prelevila v gromozansko, korporativno in domoljubno atrakcijo, v svojem nastopu ni ničesar prepustila naključju. Vsaka poza je predvidena vnaprej. Kanček jezne drže, ki so jo uprizorili, pa seveda sodi bolj na Rock Otočec, kot pa v bolj "akademske" Križanke, kjer so nedavno nastopili. Publika je njihov nastop pospremila z navdušenjem. To pa je tudi najpomembnejše.
V zgodnjih jutranjih urah so drugi dan koncertov na Rock Otočcu zaključili francoski ska punk gverilci Mala Suerte, ki so navdušili predvsem z energičnim nastopom in odlično verzijo Porque te vas, s katero je leta 1974 zaslovela pevka Jeanette.
