Pa ne gre samo za to, da je Jurman predimenzionirana hranilnica na lokaciji, kjer bi morala biti avtobusna postaja, če ne kar remiza, in ne samo to, da so se specializirali za velike zabave, na katerih strežejo velike porcije nedoločljivih hranil, njihovo poslanstvo je brez dvoma tudi vzgoja tisočih prebivalcev v ljudi, ki namerno naročajo preveč, da lahko vozijo domov postane pice in tisto, kar ostane z mesnih plošč, da lahko doma na štedilniku spet pogrejejo in še enkrat podoživijo zgodbo z vrta ali iz velikih dvoran, v katerih so bile včasih verjetno strojne delavnice. Jurman ima vse: hrano za otroke, pice, malice, testenine, narezke, mesne in še kakšne plošče, na desetine solat, ribe, krače, prireditve za rojstni dan, zabave za otroke, krste, obhajila, birme, sedmine in jedilno ter vinsko karto, ki bi jo – zamaščenko, verjetno je padla v kak nepomit krožnik – lahko kdo počasi obrisal ali zamenjal.

Sicer pa je bilo vse skupaj takole: prišli smo v prostor, kjer se je kljub delovnemu dnevu trlo gostov. Tisti, ki so končevali, so s sabo še nosili srebrne paketke, v katerih so imeli kose pic, mesa in tudi testenin. Naše moštvo se je usedlo, nekaj malega je zaradi gneče tudi čakalo, potem pa smo naročili hladen narezek z imenom – uganili ste – Jurman. Kristančičev sivi pinot, po mojem največ, kar imajo, (namesto haložana ali janževca) je imel nehvaležno nalogo pokrivanja omenjenih mesnin. Vinski del karte ni imel velikih vin, čeprav je treba priznati, da bi lahko takoj skočili na koprski merlot ali refošk. Šla bi tudi srebrna penina, a se prav posebej ne bi skladala z okoljem. Narezek je imel svoje dimenzije, kraljeval je kraški pršut, pomagala je šunka in salame, vse skupaj pa so spremljali tudi neatraktiven sir, hren, olive in paradižnik.

Ob malici so stregli solidne bige, mi pa smo se odločili, da zadevo pregledamo pri bistvu, pri goveji juhi. In o kakšni zmagi bi težko govorili. Izraz otožno bi bil kar pravi, se pa zdi, da gre za edino reč, ki je človek na levi strani Zaloške ne more odnesti domov. Lahko pa odnesete polnjene telečje prsi, ki so bile, mimogrede, verjetno najboljša jed popoldneva. Ob vseh mogočih jedeh – toliko različnih (ne jadranskih) kalamarov še nismo videli in da, tudi postrvi in tuno imajo – smo se odločili tudi za biftek, ki je brez razloga plaval v poprovi omaki. No da, smo že poskusili kaj boljšega.

In bolj kot kaj drugega nas je na koncu čakalo zgolj še srečanje z velikim številom raznih slaščic. Že na začetku smo prisegali na jedi, ki se vežejo na ime gostilne in če že nismo šli na pico Jurček ali pico Jurman, smo bili prepričani, da bomo poskusili hudo nasitne palačinke Jurman (z orehi), oblite z vsemi smetanami in sladkimi grehi, ter grmado Jurman, nedoločljivo zmes smetane, biskvita in sladkorja, kot vse drugo v izjemno velikih količinah. In če česa ne gre očitati Jurmanovim, so to velike porcije, pa tudi več kot zmerne cene. Brez pijače se najeste že za dobrih 10 evrov, za 20 evrov pa pojeste že serijo treh njihovih najelitnejših jedi.

Povzetek

Velik obrat družbene prehrane, kjer lahko dobite vse jedi iz cele Evrope in Balkana, kar si jih lahko zamislite, od kalamarov do solat, od pic do špagetov, od mesa do zelenjave. Porcije so "po slovensko" velike, a nepretresljivih okusov.

Vinska karta vsebuje poceni slovenska vina, nekaj je solidnih, a v celoti gre za povprečna vina.

Preberite še:

Gostilna pri Pratkarju: neprepričljiva prenova v Polhovem Gradcu

Leta nazaj je bila Pratkar klasična gostilna v Polhovem Gradcu. Zdaj so jo menda kupili novi lastniki in stvari vzeli v svoje roke.

Turistična kmetija Firbas: pri vrhunski organizaciji

Že iz Maribora se pot v Cogetince vleče, iz centrale je do tja cela večnost, a, kot pravi reklama, se pa izplača.

Gostilna Krpan: Mediteran ob dolenjski železnici

Za eno najboljših ribjih restavracij pri nas morate zaviti proti Mostam, na Kodeljevo.