Morski prebivalci se pri njih pojavljajo v različnih oblikah, največkrat pomešani z zelišči in zelenjavicami, velikokrat surovo pripravljeni, včasih povsem nepripravljeni. Njihov najbolj perverzen meni je sestavljen iz dvajsetih morskih predjedi, dodajo mu še nekaj sladic in digestivov, ob priporočeni pijači Dom Perignonu in chablisu pa je cena astronomska. Zato, pa ne samo zato, smo ga preskočili. Jasno, pili bi lokalno vino, konec koncev smo (še) v Furlaniji (na meji z Venetom sicer), ne v Franciji, in poleg predjedi bi poskusili še kaj več. Na srečo imajo tudi bolj poučne menije, ki obsegajo vse, kar v vasici Cecchini Pasiano pri Pordenoneju trenutno ustvarjajo.

A še preden se človek lahko navadi na jedilne liste in obsežne vinske karte, se na mizi najdejo orjaški, kakšnega pol metra dolgi in temu primerno debeli grisini. Šampanjec je ne glede na vse boljšo izbiro italijanskih penin standardno francoski Roederer, voda Dolomia pa je, kot se za dizajnerski narod spodobi, v prelepih Zafferano kozarcih. In ker je meni že določen, moramo samo še pogledati, kaj bomo pili. Zafferanove kozarce so zamenjali Riedlovi, pa se je začelo. Venica trenutno ustvarja najboljši sauvignon v Furlaniji, pa še cenovno je vzpodbuden, čeprav mnogi trdijo, da gre za komercialno vino. A kaj bi to, saj se nam bo kasneje pridružil tokaj Vigne di Zamo. Mimogrede, vinska karta, pod katero se šibi miza, vsebuje praktično vsa vina sveta, celo lep kos naših Primorcev (največ Movie in Čotarja) in kakopak vse zamejce. Venica je našel pot v kozarce in potem se je začelo.

Prva jed: arašidi, zmleta pokovka, topljena mocarela s paradižnikom in parmezanom, korenčkova krema z gamberi, nabodalo ocvrte bučke v majonezni omaki, bučkina krema s hobotnico, majhen, a oster paradižnikov gazpačo, zelena solata z grana padanom, polita s portom. Prvo pošiljko je na mizi spremljalo osem različnih kruhkov, med drugim tisti s sipinim črnilom, pa polnozrnat, makov, brioš, polžek z olivnim namazom, popečen toast... Razkošje okusov, idej in konec koncev tudi številnost, ki je ne boste doživeli nikjer vzhodneje.

Druga jed: tuna z rikoto in majonezno omako s pomarančo na solatni posteljici. Zraven pa še ocvrta čebula, krema catalana, morski šparglji in kapre. Kombinacija, ki odpira nove horizonte. Tretja jed: brusketa z rakovico, ki so ji dodali še nekaj morskih špargljev. Izum, ki si ga velja zapomniti. Četrta jed (sauvignon so zamenjali s tokajem): lahka juha iz bučk z nabodalom iz bučkinih cvetov in buratto. Peta jed: raviol z omako iz bazilike in jastogom. Šesta - glavna jed: kovač s kraljevim škampom in praženim krompirjem ter sladoledom iz sardin. In jasno, v teh krajih vedo, da morajo biti jedi ob takšnih količinah lahke, in tako raviol kot potem kovač sta se tega držala.

In sladkarije tudi. Prva sladica: krema catalana s kavo in jagodnim sorbetom. Druga sladica: vanilja z Madagaskarja z jagodo, baziliko in piškotom, vse skupaj v skodelici za kapučino. Sladice za slovo: čokoladni bomboni, kava s čokolado, piškoti v čokoladni kremi, vaniljina krema z jagodami in čokolada polnjena s karamelo. Slovo: grappa Storica Nera.

Zanimivo je, da pri Il Cecchiniju vse teče kot namazano, a zdi se, da imajo jedilne liste vse preveč izračunane, in tako kot se nekako vsi gosti pojavijo med osmo in pol deveto, tako tudi vsi odidejo do pol polnoči. "Afterpartyja" pa ni. Je pa potrebno pohvaliti sodobne ideje in tudi filozofijo, da ima vsaka reč, ki jo pripravijo, svoj potni list, pa naj prihaja s Sicilije, Krasa ali iz Slovenije. Dejstvo je, da za omembe vrednih nekaj več kot 100 evrov na osebo bolje ne boste jedli nikjer v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. S konkurenco tekmujejo tako z ustvarjalnimi dosežki kot z občutkom za ustvarjanje prijetnega ambienta.

Povzetek

Sodobna kreativna kuhinja s poudarkom na morskih prebivalcih. Izjemno natančno pripravljena hrana na žalost cenovno ni dostopna širšim množicam, a če imate možnost, poskusite tisto, kar je po mnenju Firsta najboljše v Furlaniji.

Vinska karta je zelo obsežna, imajo vsa vina sveta, predvsem pa vse, kar ponujata Italija in Francija. Cene vin so zmernejše od cen hrane.

Preberite še:

Gostilna in pizzerija Jurman: velika menza na Zaloški

Zadnjič so nas nekateri bralci grajali, ker med najboljše gostilne v centralni kotlini nismo uvrstili Jurmana. Še vedno mislimo, da se nismo zmotili.

Gostilna pri Pratkarju: neprepričljiva prenova v Polhovem Gradcu

Leta nazaj je bila Pratkar klasična gostilna v Polhovem Gradcu. Zdaj so jo menda kupili novi lastniki in stvari vzeli v svoje roke.

Turistična kmetija Firbas: pri vrhunski organizaciji

Že iz Maribora se pot v Cogetince vleče, iz centrale je do tja cela večnost, a, kot pravi reklama, se pa izplača.