Prave igralnice, kot smo ugotovili že pri goriški Perli, ki ima deset restavracij in barov, imajo več lokalov. Največ na svetu jih je v igralnici Foxwoods v Ledyardu v ZDA, ponujajo kar devetindvajset različnih možnosti za hranjenje in popivanje. Jasno, igralnica Park v Novi Gorici je veliko manjša, a tudi v tem objektu je poleg igranja omogočeno veliko zabave. Nas seveda ni zanimalo nekaj bifejev, ki ponujajo utrujenemu igralcu vsaj malo sprostitve, izognili smo se tudi elitni samopostrežni hranilnici in se pojavili v nadstropju, kjer že od otvoritve novega Parka stoji velika dvorana z zlatarskim imenom in pretežno italijanskim pogledom na kulinariko. V primerjavi s sosednjim Calypsom v Perli gre za nekaj cenejšo obliko prehranjevanja, ki ima v zadnjih letih dobre, pa tudi slabše trenutke. Nekdanji šefi so znali pri tukajšnjem kuharskem osebju pohvaliti predvsem testenine – za kaj več italijanski igralci naj niti ne bi imeli časa.

Pravo moštvo, ki se pripelje iz osrednje Slovenije bolj zaradi kruha kot zaradi iger, pa si je tisti večer želelo veliko več. Celo več od kozarčka klasičnega Dom Perignona, ki so ga odprli v čast nekemu italijanskemu zmagovalcu, ki je (pre)hitro pobegnil nazaj v varno zavetje rulete. Hvala. V redkokaterem lokalu dobite lahko tako pomembno tekočino zgolj na kozarec. Sledil je nekakšen pozdrav obliki hladnega lososa z olivami in paradižnika na radiču. Pri hladnih predjedeh so pripravili soliden karpačo hobotnice s krompirjevo kremo v družbi oliv in cvetov kaper. Brancinov karpačo, ki je v teh krajih že blestel, pa je bil tistega večera preprosto preveč izpostavljen limoni, kot da bi hoteli človeka rešiti pred prehladom. Jasno, imajo še nekaj standardov, recimo pršut z olivami ali goveji karpačo.

Med toplimi zgodbami je seveda treba poskusiti ribjo juho s popečenim rožmarinovim kruhom in s škampi v sezamovi tempuri, krompirjem in školjkami. Sicer pa gre za tisti del obrokov, ko je na mizi že hladna steklenica belega A+ iz 2006 in ko se je mogoče srečati še z vsemi testeninami in rižotami, ki jih imajo naši sosedje tako radi. Špageti à la kitara z morskimi sadeži, riž carnaroli s škampi in rukolino kremo in posebne omembe vredni torteloni s krompirjevim nadevom in zajčjim ragujem z jurčki. Recepti niso tako preprosti kot so bili v starem Parku, čeprav še vedno pripravljajo kapesante na žaru, klasične špagete z jastogom in njoke z jurčki. Podobno kot v Perli se tudi v veliki Parkovi dvorani še vedno za glavno jed malicajo ribe, ampak nam se je zazdelo, da bi naše omizje poskusilo ogromno taljato gran cubarol (pravilneje cuba roll), ki je več kot zadostovala za veliko oseb.

Posebej pripravljeno goveje meso so sami svetovali in zraven že ponudili rdečega Ferdinanda, ki je svojo vlogo izvrstno odigral. In čemu smo se morali odpovedati zaradi količine mesa? Vsem vrstam morskih rib, a to zgodbo smo poznali, manj znana za nas je bila epizoda s škotskimi škampi, ki bodo počakali na naslednjo sezono. Pri mesu pa so ponujali še florentinca irske telice, nekaj biftekov (za samo 14 evrov) in, bog ve zakaj, še meso na žaru.
Sladice? Cream brulee (bolje bi bilo creme), tiramisu, limonin sorbet, palačinke in gibanice, še vedno pa tudi predelan, rahlo kreativen mille foglie in izjemen jabolčni zavitek, da o Korenikinem rumenem muškatu za zraven niti ne govorimo.

Povzetek

Klasična Hitova restavracija, ki zaradi gostov stoji na italijanskih temeljih. Še vedno dobro pripravijo vse vrste toplih predjedi, solidni so pri morskih prebivalcih, manj jim ležijo mesne jedi, čeprav se dičijo celo z mesom na žaru.

Kombinacije hrane in vin, ki jih svetujejo, so vedno prave in tudi vinska karta je kljub nekaterim pomanjkljivostim še vedno ena boljših pri nas (Brda, Štajerska, Italija, šampanjci). A zdi se, da bodo morali v poplavi vinotek, tudi na goriškem koncu, ponudbo popestriti.




Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Preberite še:

Gostilna Sonja: velike ribe, da o čevapčičih niti ne govorimo

Na naši Obali je veliko število klasičnih ribjih restavracij, ki med obiskovalci s celine veljajo za legendarne. Ena od njih je Sonja.

Turistična kmetija Hlebec: pojedina pri vinarju

Slovenske turistične kmetije so se v zadnjem času skoraj v celoti spremenile v lokacije, kjer lahko za bistveno bolj zmerne cene kot v hotelih malicate in prenočujete.

Gostilna Vovko: še ena novovalovska dolenjska zgodba

Že nekaj časa ponavljamo, da se na Dolenjskem rojeva novi val solidnih prehranjevalnic, in v tem gibanju je brez dvoma tudi gostilna Vovko.