Blaž Završnik: Zakaj bi posnel film, ki ga nihče ne bi gledal?

Z 28-letnim režiserjem, ki je mimogrede tudi diplomirani arhitekt, sva se nekaj dni po portoroškem uspehu srečala v Ljubljani. Logično, začela sva z vesno …. In manj logično, končala pri zavihanih hlačnicah.

Komisija bolj naklonjena filmom s potencialnim občinstvom v kinematografih "To je bil lep dogodek. Zame je to prva filmska nagrada, film Nad mestom se dani pa tudi sicer moj prvi resen študentski film," začenja najin pogovor na terasi Španskih borcev, le streljaj od svojega doma, in doda: "Nagrade zagotovo nisem pričakoval, razumem pa, zakaj je do nje prišlo. Letošnja komisija je bila za razliko od komisij preteklih let bolj naklonjena gledljivim filmom oziroma filmom, ki bi se najverjetneje tudi v kinu dobro obnesli," pravi in se s tem nehote dotakne lanskoletnega prejemnika vesne za celovečerni film in režijo, film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je navdušil stroko, v kinematografih pa pustil bolj mlačen vtis.

Kandidat za prvi slovenski celovečerni muzikal? Blaž Završnik je nagrajeni film Nad mestom se dani z Ajdo Smrekar in Klemnom Janežičem v glavnih vlogah posnel lani, v 3. letniku AGRFT-ja, v ekspresnih petih dneh, ki jih imajo študentje AGRFT na voljo za študentski film.

Štiriindvajsetminutna intimna ljubezenska zgodba je podkrepljena s plesno-pevskimi vložki in je najverjetneje tudi "kriva" za izjavo Mitje Okorna, člana žirije letošnjega FSF-ja, ki je ob predaji vesne Završniku zaželel, da bi bil prav slednji tisti, ki bi mu uspelo posneti prvi slovenski celovečerni muzikal.

Bollywod in romantična komedija Blaž je tudi sicer velik ljubitelj muzikalov, predvsem tistih iz bollywodske produkcije oziroma vsega, kar nastaja na podoben način. Želi si posneti mladostniško romantično komedijo, film, ki se ukvarja s formalnimi in težkimi temami, ga za zdaj ne zanima. "Predstavljaj si, da od države dobiš kup denarja, potem pa posnameš nekaj, česar nihče noče gledati. To je kraja in ni pošteno do davkoplačevalcev. To mi ni bilo nikoli jasno in mi nikoli ne bo!"

Sanja o arhitekturi, zamika ga režija Danes diplomirani arhitekt in režiser je sicer že od malih nog sanjal, da bi postal arhitekt. Vpisal se je na študij arhitekture, a kmalu začutil, da ga projektiranje ne veseli, študij ne zadovoljuje in se tako v 4. letniku arhitekture vzporedno vpisal še na AGRFT – smer režija. "Zamikalo me je, da bi snemal filme," pojasni svojo nenavadno odločitev in nadaljuje v optimističnem duhu: "Čutim, da bom od filma lahko dostojno živel." A si vseeno ne dela utvar: "Naše delo je projektno in kot režiser, razen na RTV-ju, o redni zaposlitvi lahko le sanjaš. So seveda dnevi, ko je denarja precej, in so tudi dnevi, ko ga ni. Moraš se znajdi in znati tudi varčevati za stara leta."

Reklame in zgodbe v povojih Trenutno ga zaposluje snemanje reklam, v mislih pa že plete nove zgodbe, ki jih za zdaj – pravi, da so še zelo v povojih – želi zadržati zgolj zase.

Swing, harmonika in zavihane hlačnice Čeprav se zdi, da živi le za film, pa si vzame tudi čas za druge strasti: za swing, ki se mu predaja ob torkovih večerih v kavarni Union, pa za kitaro, zaradi katere je želel celo študirati jazz, ter staro harmoniko, po katere tipkah se sprehaja kot samouk.

In če vas zanima, zakaj okrog kolovrati z zavihanimi hlačnicami? Zaradi imidža, praktičnosti? Da, začelo se je iz praktičnih razlogov, saj so ga hlačnice ovirale pri vožnji s kolesom, danes pa je to preraslo v nekaj povsem nezavednega. "Kot nek tik je. Ni bilo načrtovano, a danes je to postalo del mene."

Razstava Sistemi in ornamenti predstavlja umetnike, katerih delo zaznamuje intrigantna napetost med sodobnim univerzalizmom in njihovim poreklom, ki ga opredeljujejo politične, družbene in kulturne specifike Bližnjega vzhoda. Predstavlja izbor umetnikov, ki pod vprašaj postavljajo globalni umetniški univerzalizem, ki znotraj globalnega umetnostnega sistema sicer upošteva, a hkrati tudi nevtralizira kulturne različnosti in nacionalne identitete. Obiskovalec v razstavo vstopi že v tivolskem parku. Na zelenici pred gradom je pokošen vzorec z naslovom Blodnjak, ki nas prefinjeno vpelje v razstavno misel sistemov in vzorcev.

Umetniki spet v Ljubljani Razstava Sistemi in ornamenti aktualno umetnost Bližnjega vzhoda povezuje z raziskavo zgodovine grafičnega bienala v Ljubljani. Bienale je namreč od leta 1963 kontinuirano predstavljal tudi arabsko grafično umetnost. Zaradi dobrih diplomatskih odnosov Jugoslavije jih je največ prihajalo iz Izraela in Egipta. Ta je s pomladjo narodov trenutno predmet preučevanja in ustvarjanja več umetnikov tudi iz drugih držav. Tudi v MGLC-ju je trenutno prisoten duh arabske pomladi, ki povezuje revolucijo z umetnostjo bolj kompleksno, konceptualno, poetično, ne na prvo žogo, subtilno in konkretno v izvedbi.