Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
12. 1. 2015,
19.13

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 12. 1. 2015, 19.13

8 let

Slikanica z ilustracijami, ki so prepričale likovne kritike

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Rokavička, kratka in preprosta ukrajinska ljudska pravljica, je morda skromna v besedah, a ima toliko bolj bogate ilustracije mlade slovenske ilustratorke Hane Stupica.

Rokavička, ukrajinska ljudska pravljica Ilustrirala Hana Stupica Založba Mladinska knjiga, 2014 16,95 (trda vezava)

Rokavička je znana ljudska zgodbica iz Ukrajine, ki jo dobro poznajo tudi v slovenskih vrtcih in šolah. Preprosta pravljica – v prevodu Kristine Brenkove – pripoveduje zgodbo o dedku, ki med snežnim metežem sredi gozda izgubi rokavico. To zagleda miška in se naseli vanjo, nato pa se druga za drugo v njej znajdejo tudi druge gozdne živali: žaba, zajček, lisica, volk, merjasec in na koncu medved.

Ne glede na to, kako je rokavička majhna, v njej je prostora za vse, ki iščejo zavetje. Kako toplo je živalim, ki se sredi globokega zasneženega gozda znajdejo v njej, najlepše pokaže dvostranska ilustracija, polna podrobnosti, ki očarajo tako majhnega kot velikega bralca.

Živali se ne glede na to, da se v resničnem svetu morda ne bi ravno najbolje razumele, v zgodbici naslanjajo druga na drugo in se grejejo. Njihovo idilo na koncu poruši dedek, ki se vrne v gozd po izgubljeno rokavičko. Ta nikdar ne izve, kdo vse se je gnetel v njegovi rokavici, pa tudi živali se razkropijo vsaka na svojo stran temnega gozda.

Ilustracije za Rokavičko so delo mlade ilustratorke Hane Stupica, ki je zgodbo ilustrirala za diplomsko nalogo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Vsaka stran je pobeg zase: v sivkasto, temačno ozadje gozda, sredi katerega se znajdejo zdaj miška, zdaj lisica in zdaj medved. Vsaka zverca ima svoj značaj in je odeta v barve in detajle, ki izstopajo na monotoni zasneženi podlagi.

Podobe Hane Stupica so prepričale tudi strokovno žirijo Slovenskega bienala ilustracije, saj je prejela stanovsko priznanje z največ teže, nagrado Hinka Smrekarja.

Ne spreglejte