Sobota, 11. 2. 2023, 18.11
1 leto, 2 meseca
Slovenski slikar, ki je v 90. letih dvigoval prah z "legalnimi ponaredki"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,40
4
Nekoliko pozabljeno dejstvo, da smo imeli v Sloveniji "legalnega ponarejevalca" umetniških del, ki je bil v 90. letih tudi precej medijsko izpostavljen, zdaj znova osvetljuje razstava njegovih del, tako izvirnih kot kopij slavnih umetnikov.
V ljubljanski Galeriji Vžigalica bo do 19. marca na ogled razstava Originalni ponaredki, redek vpogled v delo kopistov ali ponarejevalcev – meja je včasih zelo zabrisana – znanih umetniških del. Na razstavi predstavljajo postojnskega slikarja Marka Premrla oziroma Marcela Valentinija, kot se je preimenoval, verjetno edinega ponarejevalca slik, ki je v Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom.
Ob Valentinijevih ponaredkih je na razstavi mogoče videti tudi njegova izvirna dela ter izrezke in izseke njegovih pojavljanj v slovenskih medijih.
Valentini se je med študijem slikarstva in po njem v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Musée imaginaire, ki jo je vodil italijanski poslovnež Daniele Dondè. "V tej skupini so bili zaposleni kopisti, ki so kopirali slike znanih umetnikov," je pojasnila Julija Hoda, ki je z Janijem Pirnatom kuratorka razstave, "to so bile legalne kopije, verificirane, nosile so certifikate in torej niso skrivale, da so kopije."
Valentini se je ob vrnitvi iz Italije leta 1992 odločil, da bo poskušal enak poslovni model prenesti v Slovenijo. S podjetnikom Vladimirjem Slejkom je ustanovil atelje Agla Art in tam s sodelavci začel ustvarjati "legalne ponaredke", nekateri od njih so zdaj razstavljeni v Vžigalici.
Valentinijevi "legalni ponaredki":
Prodaja teh ponaredkov s certifikati je v slovenski strokovni javnosti dvignila kar nekaj prahu, z izjemo tega, da je bil Valentini sposoben dobro kopirati, pa slovenska umetnostna kritika njegovega osebnega opusa ni posebej cenila. Zaradi tega je Valentini, čigar slikarska prizadevanja so bila bolje sprejeta in tudi nagrajena v Italiji, prišel navzkriž s slovensko umetniško sceno, česar tudi ni skrival.
"V tistem času so se te kopije prodajale za od deset do 15 tisoč nemških mark, nastajale so po naročilu kupcev, ki so si želeli neke umetnine v originalni tehniki, a do izvirnika niso imeli dostopa ali pa so želeli izvirnik zamenjati s kopijo zaradi varnosti," je pojasnil kurator Jani Pirnat.
Kuratorja razstave Julija Hoda in Jani Pirnat
"Po razstavljenih eksponatih vidite, da gre za dokaj znana dela Van Gogha, Degasa, Gaugina, Lautreca … Vsa ta dela so tako znana, da s kopijami res ni mogoče nikogar prevarati," je poudaril Pirnat, "vsak legalni ponaredek je primerno označen, na certifikatu je vpisano ime avtorja ponaredka, dodano pa je tudi, kdo je avtor originala in kje se ta nahaja."
Ti certifikati, pritrjeni z voščenimi pečati ter s podpisi in žigi na podokvirjih slik, naj bi preprečevali prevare, toda že po prvi prodaji pri večini ponaredkov, zaščitenih s certifikati, ni več mogoče slediti njihovemu stanju in lastništvu, sta opozorila kuratorja.
Certifikat na ponaredku Toulouse-Lautreca.
Prav razstavljena ponaredka Toulouse-Lautreca in Riharda Jakopiča, prvi s certifikatom, drugi brez, opozarjata na nevarnosti, ki pretijo pri (pre)prodaji kopij. "Certifikati so lahko bolj ali manj verodostojni in lahko le ugibamo, ali je šlo za naivnost ali malomarnost ljudi, ki so to počeli," je dejala kuratorka Julija Hoda in poudarila, da želijo s to razstavo tudi osvetliti problematiko ponarejanja in trgovanja s ponaredki v Sloveniji.
"Spraševali smo se namreč, kdo so ljudje, ki kupujejo kopije, ki kupujejo ponaredke, kako pride do takih prodaj in, nenazadnje, kdo ta dela ustvarja, kakšno znanje je za to potrebno in kakšni so motivi za to," je pojasnila, "z Janijem sva ugotovila, da gre za častihlepje, neko potrditev, pa tudi za vznemirjenje. Mnogo ponarejevalcev pravi, da je vznemirljivo, ko jim uspe koga prelisičiti ali pa ko vidijo kakšen svoj ponaredek v muzeju."
Valentini je bil sicer s prodajo kopij v Sloveniji precej neuspešen in je že leta 1994 končal zgodbo ateljeja Agla Art, nastale slike pa so končale na različnih koncih. Nekatere naj bi prodali tudi v tujino, razstavljeni eksponati v Vžigalici pa so prišli iz zasebne zbirke Valentinijevih prijateljev in sorodnikov.
Kakšnih deset let pozneje pa je bil Valentini vpleten v, kot že omenjeno, edini primer ponarejanja umetniških del, ki je v Sloveniji dočakal sodni epilog in obsodbo. Šlo naj bi za 11 del, ki jih je prek Valentinijevega družinskega člana kupil poslovnež Zvone Taljat in nato z izvedencem ugotovil, da gre za ponaredke. Valentini izreka sodbe ni dočakal, leta 2008 je umrl, pogojno obsojen je bil njegov družinski član. "Zagotovo pa to ni edini primer tovrstne goljufije v Sloveniji," sta poudarila kuratorja razstave, "v zadnjih letih se je zvrstilo kar nekaj primerov goljufij s ponaredki, povezanih s prodajo, zavarovalništvom ali pranjem denarja. Se pa večinoma predčasno zaključijo zaradi pomanjkanja dokazov."
Oglejte si še:
4