"Ko bom velik, bom astronom!"

Direktor je bil takrat še mali Tomaž, vendar je bil odločen, da želi gledati proti zvezdam, v zvezde. Da bo odkrival nove svetove ... Pravi, da je verjel, da je to prihodnost, da bo nekoč Zemlja postala premajhna za vse nas, da se bo nekoč treba preseliti nekam drugam, na drug planet. "Otroci naj zgodaj začnejo razmišljati o svoji prihodnosti, da bodo čim prej imeli čim več idej, kaj bodo počeli, ko odrastejo. Da ne bi nekega dne stali pred velikimi življenjskimi odločitvami, kaj bi v življenju počeli, in ugotovili, da sploh nimajo ideje. To so odločitve, npr. pred vpisom v srednjo šolo ali na univerzo, ki lahko spremenijo življenje posameznika. Izobraževalni proces in razvoj otroci morajo spremljati, čim prej naj se vključijo v to, da čim več izkusijo, naj imajo čim več želja, da nekoč najdejo takšne službe, v katerih bodo tudi uživali in ne samo opravljali delo."

Ali meni, da je v življenju naredil odmik od svoje prvotne želje? "Niti ne, ni veliko razlik, saj pri vsem, kar počnemo, posegamo po zvezdah. Nebo je meja,'The sky's the limit'. Naše trenutno delo ima precej skupnega z otroškimi željami."