Mladostnikova razmišljanja o spolnosti

Se še spomnite, kaj vse vam je v času vašega spolnega prebujanja brenčalo po glavi? Vsi mladostniki se že v začetni, pubertetni fazi sprašujejo, kaj pomeni spolnost, vendar je večina izmed njih preveč plašnih, da bi si upali vprašati na glas. Nekatera od pogostejših vprašanj, ki si jih zastavljajo, so: • Sem nor/-a, ker razmišljam o spolnosti? • Ali se vsi ljudje počutijo tako kot jaz? • Sem normalen/-na, ker hočem masturbirati? • Kako bom vedel/-a, kdaj in kako »to narediti«? • Ali lahko postanem homoseksualec/-ka? Od kod pridejo spolni občutki? So seksualne fantazije nekaj slabega? Na vprašanje, od kod pridejo spolni občutki, ni enostavno odgovoriti; gotovo lahko del krivde pripišemo povišanemu nastajanju hormonov, zaradi česar so ti občutki v adolescenci intenzivnejši kot v odrasli dobi. Pomembno vlogo pri spolnem prebujenju igrajo tudi kulturna prepričanja, kot na primer, da naj bi se fantje zanimali za dekleta, da so dekleta romantična in hrepenijo po ljubezni …

Danes vemo, da so spolno poželenje in fantazije običajen pojav, ki ga doživljajo vsi ljudje, ne glede na spol, raso ali starost. Dobro je, da se mladostnik zaveda, da nobene fantazije same po sebi niso bolne, nenavadne ali napačne. Samo fantazije, še tako bizarne, nikomur ne škodujejo. Vsakdo včasih v določenem obdobju svojega življenja sanjari o spolnem odnosu z osebo istega spola, z bratom, s sestro, ali si predstavlja, da sodeluje v orgiji, si določene ljudi predstavlja gole ipd.. Posilstvo, incest ali vzburjenje samo v primeru, ko nekoga opazujemo, je nedopustno, samo razmišljanje o prepovedanih spolnih dejanjih pa je normalno. Tisto, kar je pri spolnih fantazijah res škodljivo, je vzbujanje občutka krivde. Pri najstnikih, ki verjamejo, da so spolne fantazije nekaj slabega in grdega, obstaja večja verjetnost, da bodo na tak način dojemali tudi svojo dejansko spolno aktivnost.

Raziskave so pokazale, da dve tretjini najstnikov obeh spolov poroča o prisotnosti spolnih fantazij. Ugotovitev, ki bo najverjetneje pomirila številne starše, je, da ima večina mladostnikov raje fantazije kot dejansko spolnost, saj so fantazije oblikovane po lastnih željah in so varnejši uvod v kasnejše spolno življenje kot sam spolni akt.

Je masturbiranje nevarno in nemoralno? Najstniki pogosto verjamejo, da je masturbiranje homoseksualno dejanje, nekateri celo menijo, da zavira spolni razvoj, izsesa življenjsko moč, povzroča akne, posuši »grdo roko« ipd.. Pogovor o masturbiranju je za mladostnike zelo občutljiva tema, o kateri se večina ne pogovarja niti z najboljšimi prijatelji.

Tako za starše kot tudi za najstnike je koristna informacija, da je masturbiranje naraven, neškodljiv način občutenja spolnega ugodja in sprostitve spolne napetosti. Mnogo ljudi občasno masturbira, tudi tisti, ki so poročeni in imajo kakovostno spolno življenje. Če starši odkrijejo, da njihov najstnik masturbira, naj ne bodo presenečeni, jezni ali zaskrbljeni.

Bom postal homoseksualec/-ka?

V določenem obdobju adolescence so vsi mladostniki zaskrbljeni, ali so morda homoseksualno usmerjeni. V začetku pubertete je večina otrok še homosocialnih, kar pomeni, da so v ospredju še vedno istospolna prijateljstva. Tako lahko na primer deklica, ki se žgečka s svojo prijateljico, doživi spolno vzburjenje; deček lahko dobi erekcijo, ko se spomni na naga telesa sovrstnikov pod skupnimi tuši po treningu … Tovrstne izkušnje še ne pomenijo, da gre za prisotnost homoseksualnih nagnjenj, temveč le, da je njihov trenutni seksualni razvoj pred socialnim razvojem.

Razvoj zaskrbljenosti glede spolne usmerjenosti lahko ima različna ozadja: • Raziskave kažejo, da se je vsaj polovica dečkov in tretjina deklic v zgodnji adolescenci kdaj udeležila spolnih igric (npr. preizkušanje v poljubljanju) s svojimi vrstniki istega spola. Pogosto se zgodi tudi, da se »zatreskajo« v starejše posameznike ali učitelje istega spola. Gre za razvojno normalen pojav preizkušanja; otrok se ob teh izkušnjah počuti neprijetno šele, če se mu drugi zaradi tega posmehujejo. • Poleg omenjenega razloga lahko strahovi o istospolni usmerjenosti izhajajo še iz dejstva, da nekateri mladostniki dolgo časa, v primerjavi s svojimi vrstniki, nimajo spolnih odnosov, pa čeprav še nikoli niso čutili privlačnosti do istega spola. Ob tem spoznanju se hitro začnejo spraševati, ali je z njimi kaj narobe. • Velik delež skrbi pa gotovo povzročajo utirjeni spolni stereotipi, ki narekujejo, kako naj bi se obnašali predstavniki svojega spola (npr. dečki ne jokajo, se ne zanimajo za balet ali gledališče; deklice naj se oblačijo privlačno, naj ne igrajo nogometa ipd.).

Adolescenca je obdobje spraševanja, eksperimentiranja, seksualne prioritete so še oklevajoče. Nihče pravzaprav ne ve, zakaj večina ljudi postane heteroseksualno, nekateri pa istospolno usmerjeni. Dejstvo je, da posameznikova spolna orientacija ni zavestna ali prostovoljna odločitev, ki pride čez noč. Starši nimajo moči, da bi lahko vplivali na spolno usmerjenost svojih najstnikov – poskusi spreminjanja spolne usmerjenosti lahko zahtevajo visoko psihološko ceno.

Adolescenti morajo vedeti, da svoje spolne usmerjenosti ne morejo izbirati, kot tudi ne rase, spola ali socialnega statusa. Če se bodo naučili, da homoseksualnost ni perverzija, ampak le drugačen način ljubezni, bodo gotovo manj zaskrbljeni glede svojih misli in izkušenj z istim spolom.

Pornografija. Da ali ne?

Veliko mladostnikov ima izkušnje z listanjem po pornografskih revijah ali z branjem ljubezenskih romanov z vročimi erotičnimi scenami. Večina strokovnjakov meni, da je mehka pornografija (slike golih moških in žensk v določenih spolnih položajih) relativno neškodljiva. Tovrstno gradivo, ki lahko pomaga potešiti radovednost ali je celo pripomoček za masturbiranje, ne bo pospešilo, zavrlo ali kako drugače zmotilo spolnega razvoja mladostnika. Težava nastane, če so te revije edini vir informacij o spolnosti. Na tak način lahko mladostnik dobi napačno predstavo o spolnem življenju. Poleg tega si lahko na podlagi teh informacij ustvari nerealistična pričakovanja glede samega spolnega akta (npr. moški mora biti sposoben držati erekcijo vsaj 20 minut, ženska mora doživljati večkratne orgazme). V večini primerov je navdušenje nad pornografijo prehodno. Morda je bolje, da starši že vnaprej razložijo otroku, da vsebine v revijah ne predstavljajo realnosti, da se ljudje ne vedejo, kot je opisano v revijah, ipd..

Trda pornografija (nazorni prikazi in opisi spolnih aktov, ki skrunijo in onečaščajo spolno intimnost) lahko veliko bolj negativno vpliva na mladostnikovo mnenje o spolnosti. Trda pornografija poveže spolnost z agresijo (sadomazohistični prizori so pogosti), popači žensko-moške spolne odnose (moški vedno nadvladuje žensko in ženska v tem uživa), ignorira intimnost (ljubezen in spolnost sta nepovezana ali pa je ljubezen pomešana s pohoto in z obsedenostjo) in poda napačno sliko o spolnem vedenju odraslih. Še večja težava so pornografskimi filmi, kjer za razliko od revij zmanjka prostora za domišljijo. Če starši naletijo na revije ali filme s trdo pornografijo pri svojih najstnikih, naj jim tudi podajo argumente, zakaj nameravajo tovrstno »učno« gradivo zapleniti.

Kadar želimo z mladostnikom govoriti o tako občutljivi temi, kot je spolnost, je dobrodošlo, da vsaj približno vemo in razumemo, kaj vse mu roji po glavi, a ga je sram povedati. Seksualne fantazije, masturbiranje, homoseksualnost in pornografija so še vedno besede, ki so težko izgovorljive v pogovoru otrok-starš, a če je starš pripravljen na te vsebine, ga pogovor o spolnosti s svojim najstnikom ne bo spravljal v zadrego. V naslednjem prispevku pa nekaj več o napotkih, kako se s svojimi potomci pogovarjati o spolnosti.