Sobota, 16. 4. 2016, 15.46
2 leti, 9 mesecev
Kaj se je nosilo pred 25 leti? Modni komentar naših največjih imen.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,73
Legendarni manekenki Bernarda Marovt in Nina Gazibara sta skupaj s Stanetom Jerkom za nas pokomentirali modo iz leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila.
Ko gre za slovensko modo, je fotograf Stane Jerko skorajda najboljši sogovornik. Ko ga povprašaš po osamosvojitvenem letu 1991, takoj pokaže diapozitive, fotografije in revije iz tistega časa. V svetu fotografije in fotoaparatov se je v 25 letih vse drastično spremenilo, modne kose s Stanetovih fotografij pa bi lahko mirno prenesli v leto 2016.
Prava modna zmešnjava
"Kar se je nosilo takrat, je lahko moderno tudi danes," pravi Stane in dodaja, da je bilo to hkrati tudi leto, ko so modni trendi začeli razpadati. "Začelo se je obdobje, ki traja še danes, ko je moderno kar vse. Vse mogoče je bilo. Kostimi, plašči, vse barve, pisano je bilo ... Krila so bila malo krajša, drugi oblikovalci pa so ponujali malo daljša. Pravzaprav je bila prava zmešnjava. Če zdaj pogledam fotografije, se mi zdi, da je bila moda takšna, kakršna je danes," razlaga. Raje se spominja časov, ko so oblikovalci še delali revolucije. "Veste, kaj je bila senzacija? Ko je Yves Saint Laurent žensko oblekel v moško obleko. Moški suknjič in hlače. Tiste manekenke so bile fantastične!"
Stane Jerko zna o starih manekenskih časih veliko povedati.
Lepota je bila v domeni manekenk
Razliko bolj kot v oblekah najde v samem manekenskem delu. "Rekel bi, da se je zelo spremenilo urejanje manekenk. Včasih so se morale manekenke same naličiti in si urediti pričesko za fotografiranje, velikokrat so morale tudi same prinesti svoje čevlje. Zdaj pa je ob pravem modnem fotografiranju zraven cel kup ljudi." Opaža tudi, da so oblikovalci včasih na modne brvi pošiljali bolj nosljive kose, za naše današnje slovenske oblikovalce pa pravi, da so nekateri prav "nori". "Vsak hoče pokazati, da zna nekaj drugače ... Kreacije so morda res drugačne, niso pa nosljive. Spomnim se, da je eden od oblikovalcev predstavil moški suknjič, ki je imel en rokav do komolca, drugega pa predolgega, da je čisto zakril roko. Zakaj? Kdo bo to nosil? In potem ti odgovori, da je to za revijo. Vseeno me zanima, zakaj bi to nekdo kupil." Pravi, da so nekateri res dobri, najbolj mu je všeč Jelena Prokovič. "Ona je res dobra."
Modna revija iz leta 1991.
Zlati časi, ki se ne bodo vrnili
Ko po starih manekenskih časih povprašamo Bernardo Marovt in Nino Gazibara, se obe strinjata, da je bilo nepozabno. Bernarda celo pravi, da so bili to časi, ki se ne bodo več vrnili. "Bilo je več spoštovanja, dela, modele so obravnavali kot zvezde, vse je bilo organizirano na visoki ravni, veliko več je bilo strank, veliko potovanj, lepega dela ..." Nina ima toliko lepih spominov, da težko izpostavi le enega. "Sklenjena prijateljstva, ki so se obdržala do današnjih dni, druženja in potovanja. Prekrasno sem se imela na delu v Rimu, Milanu, Londonu, Tuniziji. Na Sejšelih, v Keniji in nepozabno v Jordaniji! Imeli smo modne revije ali pa sem bila na snemanjih za katalog oz. koledar. Vedno je bilo še dovolj časa, da smo si ogledali mesta, se kopali in družili. Predvsem pa je bilo vse to novo zame. Vpijala sem kot gobica in začela veliko potovati. Kar naenkrat sem bila v družbi znanih voditeljev, pevcev in igralcev, saj smo nastopali skupaj."
Odmislite staromodne pričeske in tisk. Podobna oblačila nosimo še danes.
Torbice so bile klasične, kakršne prodajajo tudi 25 let pozneje.
Lisca leta 1991 ...
Biti manekenka leta 1991 in danes ...
Bistvenih razlik v manekenskem delu ni bilo, pravita, so pa že takrat obstajali določeni pogoji. Ultimatov glede hujšanja se ne spomnita. "Da si lahko delal kot model in na določeni ravni, si moral upoštevati pogoje že od vsega začetka," razlaga Bernarda. "Prava višina, mere in značaj so pogoji za naprej in za uspeh v najkrajšem mogočem času. Ti pogoji so aktualni še danes in se še niso spremenili." Nina dodaja, da se je vedno iskal zdrav in svež videz. "Čeprav smo bile vitke, smo imele obline, kar danes velja le za Victorijine angelčke, ki nosijo perilo. Vse preostale so večinoma presuhe. Nosili sta se konfekcijski številki 36 in 38."
Bernarda se je po lepoti lahko merila s svetovno znanimi supermanekenkami.
Za Nino Stane pravi, da je bila rojena za manekenko.
Dinamično hojo zamenjata dolgočasnost in brezizraznost
Velik preskok Nina opazi tudi v načinu hoje, ki se je po njenem mnenju spremenil na slabše. "Včasih so bili zaželeni posluh, hoja v ritmu in smisel za ples, saj so bile modne revije še vedno koreografsko obarvane, nasmeh na obrazu, hoja v skupini, obrati in slačenje vrhnjih oblačil (jakne, plašči). Veliko smo nosile modne dodatke. Hkrati kape, šale, torbice, kovčke in dežnike, pa še sleči smo morale kakšen plašč, da se je spodaj videl kostim ali obleka. Danes dekleta hodijo posamezno (nekdaj v paru, štiri, pet ali deset istočasno), nosijo zelo malo modnih dodatkov, pete so precej višje, hoja je enolična, obraz brezizrazen, zdolgočasen." Moti jo tudi, da se ritem in način hoje ne spremenita niti pri drugačnih oblačilih. "Ne glede na to, ali nosijo športna oblačila, damske modele ali večerna oblačila, je hoja enaka. Nekdaj smo morale paziti, da smo hojo ali poziranje prilagodile oblačilom. Se vam ne zdi, da se samodejno drugače obnašate in hodite, če kavbojke zamenjate z večerno obleko? Te logike danes ni več!"
Manekenskega dela je bilo veliko več
In še nekaj je danes povsem drugače. Dela za manekene je bistveno manj, pripovedujeta. "Na slovenskih tleh si lahko veliko delal, od modnih revij, fotografiranj za revije, naslovne strani, kataloge do reklam, sejmov, dela skratka ni nikoli manjkalo," pove Bernarda. Nina dodaja, da se je z osamosvojitvijo blagovna izmenjava drastično skrčila. "Obseg dela se je zmanjšal in manekeni so ostali predvsem na delu v Sloveniji. Danes se lahko potrdijo z delom na tujih trgih. Naš je premajhen!" Primerjala je tudi modne dogodke pri nas: "Neprimerno manj je revij in snemanj. Nekdaj je bilo kar nekaj velikih modnih sejmov; dvakrat letno v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, januarski sejem v Ljubljani.
Ženska in otroška moda iz Naše žene leta 1991.
Snemalo se je za časopise, prospekte, kataloge, plakate, novoletne čestitke, panoje. Bile so turneje po vsej Jugoslaviji, meddržavne izmenjave v Londonu, Pragi, velike revije v Trogirju in na Hvaru, kjer je delalo več kot 40 manekenov, tudi tuji modni oblikovalci z vsega sveta. Tudi zveneča modna imena s svojo ekipo, kot so Yves Saint Laurent, Cardin, Dior ... Nešteto fotografov in snemalcev iz Jugoslavije in tujine, frizerji, vizažisti, stilisti. Tako smo imeli priložnost spoznati, delati in družiti se z mnogimi znanimi pevci, voditelji in igralci tistega časa. Od Oliverja Dragojevića, Majde Sepe, Tereze Kesovije do mnogih drugih. Pred 20 ali 40 leti je bilo težje priti do tujih modnih agencij kot danes, ko vse podatke dobiš že na internetu."
Nina še razlaga, da je bilo dela neprimerno več, ker sta bili tekstilna in obutvena industrija še močni. "Bile so velike modne revije po športnih halah, na Gospodarskem razstavišču, v Cankarjevem domu, Križankah. Sejma ni več. Še dobro, da obstaja kakšen teden mode, kjer se naši modni oblikovalci lahko izkažejo. Na modnih revijah večinoma vidimo tujo modo, ki jo propagirajo trgovine v velikih centrih. Posamezne velike revije enega proizvajalca, kot so Lisca, Peko, Alpina, Rašica, Mura in mnogi drugi, so danes redkost, predvsem zato, ker je ostalo le malo tekstilnih tovarn," še pove Nina.
Bernarda leta 1991. Fotografijo je posnel legendarni Helmut Newton.
Stiliranje, friziranje in ličenje se spremenijo, namesto manekenk pa igralci
Bernarda iz leta 1991 najbolj pogreša stilista Gianfranca Ferreja, "ki je bi pravi mojster v kreiranju svojih fantastičnih srajc, posebnih ovratnikov in dodatkov. Bil je edinstven v vsem, občutil je žensko, njene potrebe in okus," se spominja Bernarda, ki je današnji stilisti ne navdušujejo. "Danes se zelo hitro menjavajo, včasih so bili bolj stabilni v tem smislu. Čedalje več je fantov in deklet, ki hočejo delati v tem svetu, včasih je bilo manj povpraševanja. Včasih so od nas več zahtevali, morali smo izpolnjevati vse pogoje, danes je tega manj. Če govorimo o profesionalnosti in organiziranosti, se danes spreminja na slabše."
Nina največ premikov vidi v frizerski in kozmetični smeri. "Ter pri invazivnih kozmetičnih tretmajih, pa tudi pri kirurških posegih za ohranjanje mladostnega videza." Zaradi tega si ne želi nobenega trenda iz tistega časa, pravi. "Spremenili so se način predstavitve oblačil, hoja po manekenski brvi, mimika, način fotografiranja in snemanja. V oglaševanju so manekene zamenjali naturščiki ali znani igralci, pevci in uspešni športniki, ki predstavljajo blagovne znamke! Honorarji so se znižali!"
Manekenski žar in karizma sta ostali pri obeh ... (Foto: Bor Slana)
... Nina ima tisto brezčasno lepoto, ki je redka.
Ko pomislita na modo leta 1991 ...
"Večina že videnega in nič posebno revolucionarno novega!" meni Nina, Bernarda pa: "Leta 1991 moda izbere novo obdobje, stil življenja se menja, leto prinese veliko sprememb tako na modnem kot gospodarskem področju."
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
