Krznarstvo Eber: kjer kupujejo tudi vegetarijanke

Krznarstvo Eber je začelo novo modno poglavje, saj se je na mednarodnem tednu mode predstavilo v sodelovanju z znamko JSP, že pred tem pa smo se pogovarjali z lastnico Mileno Eber Štimac in njeno hčerko Matejo, ki bo prevzela obrt, svoje znanje o oblikovanju pa bo izpopolnila na britanski šoli za oblikovanje.

Krznarstvo ste prevzeli od tete. Kdaj ste se odločili, da boste prevzeli obrt? Moje otroštvo in počitnice so bile v njeni delavnici. Teto sem že kot otrok občudovala, saj je bila vedno tako lepo oblečena in prijazna, bila je moja vzornica, tako da sem bila vedno naklonjena temu. V tistih časih pa šole niso bile naklonjene pripravništvu, tako da sem šla namesto na oblikovno na upravno šolo, kar je bilo bolj zanesljivo. Petnajst let sem delala v računovodstvu, popoldne pa pri teti. Ko je pri 80. letih končala to pot, sem pustila službo, rodila hčer in nadaljevala obrt.

Mateja bo prevzela obrt. Kako ste vi vzljubili krznarstvo? Mateja: Že od majhnega sem v trgovini in delavnicah, tako da me to zelo veseli. Imamo super stroje in krzno, rada pa tudi oblikujem. Veliko gledam različne znamke, kot je Gucci, kjer dobim ideje, in potem sama kaj naredim.

V najboljših časih so imeli vaši predniki zaposlenih tudi 30 ljudi, kako pa je zdaj s krznarstvom? Po vojni je bil upad obrtništva, potem pa se je znova začelo postavljati na noge. Takrat je bilo veliko domačih živali, zajcev, lisic, nutrij in pižmovk, vir krzna pa so bili kar lovci. Vedno se je dalo preživeti, nikoli nismo prejemali socialne podpore. Potem so prišle ovce in vse skupaj je začelo rasti, saj je bilo lepše strojeno in plaščev je bilo ogromno. Teta se je po vojni znašla in začela nakupovati v Beogradu in tujini. Če imaš dober glas v poslu, ti zaupajo račun in naši firmi dobavitelji zaupajo, tako da nam ni nič treba vnaprej plačati.

Je krzno večno, na koliko časa ga je treba menjati? Pravijo, da se moda menja, krzno ostaja. Krznen plašč je modno preoblikovati – reciklirati. Plašču lahko do trikrat spremenite obliko in krzno lahko spremlja modo desetletja. Letos pozimi smo dobili v predelavo plašč, ki je bil star 30 let in ga je mati hčerke kupila v New Yorku ob njenem rojstvu. Je pa zanimivo, da je v tem času moda v 50. letih, tako da so plašči identični kot pred leti.

Veliko je polemik glede krzna. Se s tem veliko srečujete? Mislim, da je ta polemika tudi koristna, saj je bilo tako narejenega veliko na področju varstva živali. Zakonodaja je zelo stroga, tako da je od rojstva do smrti živali vse pod nadzorom. Rejec živi od mesa, če lepo dela z živaljo, lahko proda kožo, če pa še lepše, koža ostane prvobitna in lahko proda krzno. Meso pojemo, tako da je to sklenjen krog. Največ farm je v Skandinaviji, kjer je zelo stroga zakonodaja, pa še odpadke od rib porabijo na farmah za pitanje. Prav je, da nas ozaveščajo tudi o ekologiji, in krzno je ekološko, ker je nadomestljiv vir, ki se razgradi v naravi. Izdelek iz plastike, ki mu rečemo umetno krzno, ni razgradljiv tudi do 500 let in ne nudi iste toplote. Plašč iz umetnega materiala ne bi zdržal 50 let.

Kaj pa posnetki, ki krožijo po spletu in prikazujejo, kako dajejo živali iz kože? So resnični? Mislim, da je to velika žalitev za kmete. Kmet skrbi za te živali 24 ur na dan, 365 dni na leto, če ne bi nudil pravilne nege, prehrane in usmrtitve, potem krzno ne bi bilo uporabno. Če bi jo dajal iz kože pri živem telesu, bi poškodoval kožuh in ta bi bil neuporaben. Mislim, da so to plačani posnetki.

Ste kdaj doživeli žaljivke ali napad na trgovino? Po mojem mnenju gre tu za vzgojo. Ko sem bila otrok, sva imela z bratom zajčke. Sosed nama je podaril dve samički in enega zajčka. Iz tistih zajčkov je nastalo več zajčkov in seveda smo jih pojedli, ker takrat ni bilo supermarketov, kjer si imel vse zapakirano. Tako nama je bilo z bratom normalno, da bova, če bova lepo skrbela za zajčke – dela pa je veliko, saj jim moraš čistiti, jih hraniti –, nagrajena z žepnino, ker je teta odkupila krzno. Povedala nama je tudi, da se ne smejo gristi med sabo, tako da sva lepo delala z njimi. Žal mi je, da starši mestnih otrok ne peljejo na kmetijo in jim pokažejo, kako je treba skrbeti za živali. Meso v konzervi pomeni manj druge živali in reči, da imaš rad živali zato, ker imaš psa, je zmotno, saj pes je drugo žival. Poskušamo ozaveščati ljudi.

Je letos v času, ko smo imeli sibirski mraz, prodaja kaj narasla? Da, je. Sem pa vesela, da so mladi bolj ozaveščeni, in vedno več imamo tudi strank pod tridesetimi leti. Pri nas imamo jakno iz zajčka za 700 evrov in je skoraj neuničljiva, topla, udobna. Ko jo enkrat oblečeš, veš, zakaj jo imaš. Kučem smo prodali toliko, kot jih nismo prej v petih letih.

Kakšni so modni trendi v krznarstvu? Veliko imamo barvastega krzna in dolge dlake, saj veliko modnih oblikovalcev uporablja dolgo dlako, kot je recimo lisičja, za detajle. Veliko je tudi ovce, ker so nastali viški, saj se je govorilo, da jih tepejo, da splavijo. Zaradi viškov v naravi se je tudi moda nekoliko prilagodila.

Razmišljate tudi o čevljih? Res, da. Oblikovali smo škornje s peto, podložene z ovčko, res so lepi, modni.

Katerega krzna se največ proda? Kriza se pozna tudi pri najbogatejših Slovenkah, tako da se proda veliko zajčkov. Sicer se proda tudi veliko nerca, čeprav je najdražji, a je zelo moden, saj imamo lepe modne modele s kapucami.

Imate kakšne posebne stranke s posebnimi zahtevami? Naše stranke so res odlične. Včasih kdo pride z res "odštekano" fotografijo in reče, da bi imel takšen plašček. Potem poskušamo narediti čim bolj podobnega. Prinesejo tudi fotografije prestižnih znamk, in ko narediš takšen plašč, si prav ponosen. Imamo nekatere stranke, ki si kupijo več plaščev na sezono. Prišla je gospa, za katero sem se spomnila, da si je septembra kupila plašč, in čez nekaj mesecev me je presenetila, ko je prišla vprašat, ali imamo kaj novega. Potem mi je v pogovoru rekla, da je vegetarijanka, ampak da jo tako zebe, da ne more brez krznenega plašča.