Pleksimanija: ko se v nakitu združita urbano in etno

Vse se je začelo z rezalnim strojem za pleksi steklo, ki ga ima v domačem podjetju Anjin oče. "Ponavadi je tako, da se vse začne z željo, nato pa raziskuješ, kako bi jo uresničil. Pri nas pa je bilo ravno obratno," naš pogovor začne Mito Mihelič, ki skupaj s sestro Vanjo Mihelič in z Anjo Šerc tvori oblikovalski trio Pleksimanija. Stroj je dal možnost, ki so jo zagrabili. Vanja in Mito sta zrisala nekaj skic, Anja je doma izrezala poskusne izdelke, te pa so najprej razdelili med prijatelje … In potem? "Ugotovili smo, da imamo prijateljev zelo veliko, zadeva se je začela razvijati in odločili smo se, da poskusimo tudi s prodajo."

Glede na to, da je Vanja arhitektka, Mito oblikovalec in Anja aktivna v nevladnem sektorju, je zanimivo, da so se našli ravno pri nakitu. Razlog pa je pravzaprav preprost, saj, kot pravi Mito, ustvarjajo nakit majhnih dimenzij iz razmeroma poceni materiala. "Če se zmotiš, stran vržeš nekaj malega, pa tudi najlažje ga preizkusiš, nekomu podariš in ugotoviš, ali deluje ali ne," pove fant med dekletoma, ki se mu še zdaj, po treh letih obstoja Pleksimanije, zdi nenavadno, da oblikuje ravno nakit.

Urbano in Etno, ki se ne izključujeta Broške in uhani so razdeljeni v dve liniji, nad kolekcijo Urbano bdi Mito, nad kolekcijo Etno pa Vanja. Medtem ko Vanja skozi nakit raziskuje preteklost in motive črpa iz etnološke zakladnice, poskuša Mito grafično pripoved, ki je ponavadi doma na papirju in v bolj klasičnih izvedbenih prvinah grafičnega oblikovanja, prenesti na pleksi. "Moja linija je urbana, črpa iz mestnih motivov, urbanizma in utripa javnega prostora. Morda je bolj hipna kot Vanjina, upam in ne želim pa, da bi bila zgolj trendovska." Tudi Vanjo najbolj navdušuje prav "preskok s papirja ali računalniškega zaslona v tridimenzionalen izdelek".

Anja, ki v Pleksimaniji skrbi za tehnično plat nastajanja izdelkov, je Vanjin in Mitov tihi kritik. Morda je ravno zato ona tista, ki na obe liniji gleda z drugega zornega kota. "Ko sem v embalažo zlagala izdelke, sem opazila, da se liniji prav nič ne tepeta med sabo, temveč se prelivata, saj imata isti nosilec – pleksi," razlaga. "Lepo se mi zdi, da to pripoved tkemo skupaj, saj lahko Vanja in Mito ponudita toliko lepih stvari, da mi pomoč pri uresničevanju njunih idej pomeni veliko."

Nagelj in albatros – mini klasiki Pa so ljudje zvesti eni liniji ali posegajo po izdelkih iz obeh? Anja je prepričana, da sta liniji kompatibilni in se ne izključujeta, so pa pri kupcih opazili, da imata tako Etno kot Urbano svoja paradna kosa, Vanjin nagelj in Mitovega albatrosa. Na to ima Mito zanimiv odgovor. "Danes se veliko govori o identitetah in tudi mi poskušamo našim kosom nadeti obraz, zgodbo. Ko kakšen kos obstane, tudi za nas postane nekakšna mini klasika."

Pri prodaji svojih izdelkov trojica stavi na stik z ljudmi in tudi zato v zadnjem obdobju s pridom izkorišča umetniške sejme, ki skoraj vsak konec tedna mestne vogale spremenijo v tržnico unikatnih stvaritev. "Ne glede na to, kako nam je v navadi nerganje nad Slovenijo, se ne zavedamo povsem, kaj nam Ljubljana pravzaprav ponuja," razlaga Mito. "Prav zaradi majhnosti smo oblikovalci tudi bolj dostopni in imamo živ stik z ljudmi ter jim tako lahko osebno razložimo ozadje naših izdelkov, jim svetujemo in podobno." Menijo, da so v tujini razmere drugačne in da je v večjem mestu prodaja precej bolj brezimna, oblikovalec pa nima toliko stika s kupci, tudi odzivov ne. "Neposreden stik z ljudmi nam daje zadoščenje, njihovo navdušenje in odzivi pa navdih za nadaljnje delo," se strinjata Vanja in Anja.

Zanima jih tudi notranja oprema Čeprav so se našli v nakitu, pa jih zanimajo tudi druge sfere oblikovanja, na primer pohištvo. Za zasebnega naročnika so pomagali tudi pri opremljanju stanovanja. Vanjin motiv nageljna so povečali na dimenzijo 4 krat 2 metra in služi kot pohištvena dekoracija. Motiv je od blizu videti kot grafika računalniške igrice iz osemdesetih, šele z določene razdalje pa prepoznaš cvetlični motiv. Navdušeni so nad tem, da njihovi motivi zaživijo tudi v drugih medijih, ne le v pleksiju.

Tudi zato so svoj nakit že združili tudi z drugimi ustvarjalci, s Fensišmensi, znamko modnih dodatkov Ane Hribar, pri kolekciji torbic in denarnic ter z Ifigenijo Simonović, s katero so na knjižnem sejmu predstavili skupno linijo poslikanega nakita. Jih pa v prihodnosti vsekakor mikajo dodatki za dom in, čeprav so omejeni s tehnično izvedljivostjo, tudi pohištvo.

Nakit v dramaturgiji razstave V okviru lanskega meseca oblikovanja v Ljubljani se je Pleksimanija predstavila tudi na razstavi Design Expo, kjer je bil njihov nakit postavljen ob bok izdelkom industrijskega oblikovanja. Lahko na nakit gledamo tudi kot na oblikovalski kos ali je zgolj modni dodatek? "V veselje nam je, če je naše delo postavljeno v pravilen kontekst in je med sebi enakimi izdelki," pripoveduje Mito in razkrije, da so bili pred kratkim povabljeni na razstavo vzhodnoevropskega oblikovanja, ki bo jeseni v Holon Design Museumu v bližini izraelskega Tel Aviva. "Če je izdelek nekako institucionaliziran, postavljen pod žaromete in je vključen v dramaturgijo razstave, je to res tisto, kar si želimo globoko v sebi," v imenu trojice dosedanjo zgodbo Pleksimanije sklene Mito. In Pleksimanija je gotovo nakit, ki zgodbe ne pripoveduje le, ko ta zaživi novo življenje pri kupcih, temveč jo že nosi v sebi.