Nagradna igra: Igričar

Ljudje druge ljudi nadzorujejo prek množično igranih spletnih iger, v katerih sodeluje več igralcev: ljudje igrajo z drugimi ljudmi... da si jih prisvojijo. Nadzor nad mišljenjem je prisoten povsod in za kontroverznimi igrami stoji njihov tvorec Ken Castle (Michael C. Hall). Njegov zadnji domislek, računalniško streljanje v prvi osebi Klavci omogoča milijonom posameznikom, da na spletu pred svetovnim občinstvom izživljajo svoje najbolj divje fantazije; za avatarje uporabljajo kar resnične zapornike, s katerimi se spopadajo na življenje in smrt.

Super zvezdnik in kultni junak nadvse krvavih Klavcev je Kable (Gerard Butler iz uspešnice 300); nadzoruje ga Simon, mladi igralec, ki je dosegel status rock zvezdnika in proti vsem pričakovanjem iz tedna v teden Kabla popelje v zmago. Ugrabili so ga lastni družini, zaprli in prisilili, da se bori proti svoji volji; sodobni gladiator mora preživeti dovolj dolgo, da pobegne iz igrice in se vrne k svoji družini, si povrne identiteto in človeštvo reši pred brezčutno Castlovo tehnologijo.

V filmu igrajo Gerard Butler (300, The ugly Truth), Michael C. Hall (Six Feet Under, Dexter), Amber Valletta (Transporter), John Leguziamo (Righteous Kill, Assault on Precinct 13), Chris "Ludacris" Bridges (Rocknrolla, Crash) in Kyra Sedgwick (The Closer).

O nastajanju filma

Kaj, če ne bi imeli nadzora nad lastnimi dejanji? Če bi nas v početje silili proti naši volji? Da seksamo s popolnim tujcem? Umorimo tiste, ki so nam pri srcu? Z Igričarjem, akcijskim trilerjem na tematiko tehnologije, ki se odvija v ne tako oddaljeni prihodnosti, sta Mark Neveldine in Brian Taylor (Crank) kibernetično resničnost popeljala v novo, srhljivo razsežnost.

Po uspehu filmov iz franšize Crank, ki jo Neveldine in Taylor označujeta za "čisto adrenalinsko poslastico", sta avtorja skušala obdelati nekaj bolj globokega, z obsežnejšimi zamislimi in bolj izdelanimi liki. V Igričarju sta izdelala tri izvirne svetove, in vsak ima svoj filmski stil in obliko. "Spletna igrica Klavci je velikansko bojišče za več igralcev; Družba je fetišistična skupina za navezovanje stikov; zunaj obeh pa obstaja resnični svet," razloži Neveldine. "Vsak svet ima svoj videz in občutek, vsak svoja vizualna pravila – od barv do premikov kamere, posebnih učinkov in scenografije."

Igričar ima "vse značilnosti Neveldinovih in Taylorjevih izrojenih, a genialnih umov," pove Gerard Butler, v filmu gladiator Kable, ki se bori, da si znotraj igralnega sistema, v katerem je ujet, pribori nazaj svojo identiteto. "Imata prirojeno sposobnost, da se domislita konceptov, ne da bi jih pretirano premlevala, pri tem pa ustvarita sijajne like in ohranjata svežino, mladost in napredno mišljenje. Blazno sta nadarjena."

Kot večina uspešne znanstvene fantastike film špekulira o prihodnosti na podlagi sedanjosti in njene resničnosti. Producent Tom Rosenberg pravi, da je to del Igričarjeve privlačnosti. "Čeprav je zgodba precej za lase privlečena, sloni na resničnosti. Pravzaprav se vse v igrici, četudi se odvija v prihodnosti, v resnici dogaja zdaj, le v manjšem obsegu."

Butlerja je k filmu pritegnil svež pristop

Poleg izvirnosti zgodbe je Butlerja k filmu pritegnil tudi domiselno svež pristop k stilu obeh filmarjev. "Rad tvegam," pravi, "in rad bi si predstavljal, da bo vsak projekt, pri katerem sodelujem, vplival na ljudi bodisi zaradi novega pristopa k ustvarjanju, zaradi čustev, ki jih prinaša, ali zato, ker je zgodba nenavadna. Igričar je zadostil vsem trem zahtevam."

Vloga Kablove žene Angie Tillman, ki jo je pogoltnil fetišistični svet igre Družba, je bila za manekenko in igralko Amber Valletta precejšen telesni in čustveni izziv. "Ko sem prvič prebrala scenarij, sem pomislila, Opa, česa takšnega pa še nisem videla," pravi. "Žanr že, a ne takšne snovi. Ničesar še niso posneli, kar bi zvenelo, zgledalo ali delovalo tako. Ženske v takšni vlogi še nisem videla. Delovalo je nadvse moderno."

Ker igrata avatarja, ki so ju ustvarili drugi, sta se Butler in Valletta spopadala z izzivom, kako se izogniti nagonskim odzivom na določene situacije, kar je povsem v nasprotju z naturalistično igro. Valletta je morala vaditi, kako v nekaterih najbolj težkih prizorih biti dobesedno nemočna, Butler pa je moral spremeniti to, kako se premika. "Režiserja sta hotela, da se bojevniki v Klavcih premikajo kot liki v video igricah," razloži koordinator za kaskaderje Darin Prescott.

Prihodnost ni povsem brezupna

A kljub temačnemu tonu filma prihodnost, kakršno sta si zamislila Neveldine in Taylor, ni povsem brezupna. Skupina upornikov "Človeki" dojame, da je Kable postal med oboževalci igre bolj priljubljen kot igra sama; če dobijo njegovo podporo, bodo morda lahko ugnali vse večjo grožnjo, ki preti človeštvu. Vodjo organizacije igra Chris "Ludacris" Bridges, ki je tudi sam strasten igralec spletnih igric: "Vlogo sem sprejel, ker je v zgodbi glas razuma. Zdi se, da so video igrice vse bolj interaktivne in noro je razmišljati, kako se bodo razvijale v naslednjih desetih letih. Če dovolimo razvoj, pri katerem se igramo s človeškimi bitji, lahko to postane zelo nevarno. A mislim, da film govori o tem, kakšen vpliv ima lahko posameznik na prihodnost in kako lahko stvari spremenimo na bolje, ne na slabše."

Igralsko zasedbo zaokroža Kyra Sedgwick kot medijska zvezdnica Gina Parker Smith, ki jo skupina Človeki uporabi za uničenje Castla. Sedgwickova, ki obožuje franšizo Crank, nima veliko izkušenj s spletnimi igricami, zato je bil film zanjo "skok v neznano, a z zaupanjem," kot pravi. "A njun prvi film mi je bil všeč in lik v tem filmu tudi. Gina se mi je zdela zabavna. Všeč mi je bilo, da se skozi film spremeni: najprej na lastno pest raziskuje zgodbo in vseeno ji je, koga pri tem prizadene. A na koncu dojame, da se mora odločiti, ali se bo bojevala na strani skupine Človeki ali pa se bo postavila ob bok Kenu Kastlu."

Gledalcem hočejo dati nekaj novega in izvirnega

"Videz filma je bajen," se strinja Butler. "Doslej česa takšnega še ni posnel nihče; samo dve sekundi tega filma vidiš, pa si rečeš, opa, kaj pa je to? Kul! Res lep je."

Za Butlerja je bilo vznemirljivo tudi to, da je film domiselno uporabil različne lokacije: "Za razliko od filma 300, kjer smo snemali predvsem pred zelenim zaslonom, smo tu imeli veliko različnih okolij. Ogromno železniško postajo ali zapor, rudnik... Snemaš na neverjetnih prizoriščih, ki ti pomagajo, da se potopiš v to zmedeno prihodnost. A vse še vedno deluje nadvse organsko. Vse je kot danes, le 20 let v prihodnost."

Naj bo zgodba, snemalna tehnologija ali scenografija, Nevedine in Taylor se ženeta, da odkrijeta nove, edinstvene načine, da razvijeta in uresničita svoje projekte in pri tem upata, da bosta razširila tudi sam medij. Ne osredotočata se zgolj na tehnološke inovacije ali gverilski pragmatizem, temveč združujeta oboje v enaki meri, kar vedno znova prinese presenetljive in življenjske filme. "Nočeva zgolj nekaj znanega prignati na novo raven s pomočjo večjega proračuna, kopičenja posebnih učinkov in posiljenega oglaševanja," pravi Neveldine. "Gledalcem hočeva dati nekaj povsem novega in izvirnega; nekaj, česar še niso videli."