Ženska in moška depresija

Povzroči neugodne spremembe v čustvovanju, razmišljanju in vedenju ter brez ukrepanja – zdravljenja, lahko traja tudi več mesecev ali celo let ter se lahko konča tudi zelo tragično za obolelega.

Znaki depresije

Na nastanek depresije vpliva več faktorjev; od prirojenih, bioloških, do tekom življenja pridobljenih osebnostnih lastnosti in načinov spopadanja s težavami ter tudi same življenjske okoliščine (obseg, jakost in pomembnost aktualnih težav). Depresija se pri vsakem človeku lahko pokaže na različne načine. Ločimo:

• Psihične simptome kot so: izrazita in dalj časa trajajoča žalost, tesnoba in občutki praznine, izguba veselja in interesa za prijetne stvari, ki so bile prej del vsakdanjega življenja, zaskrbljenost, črnogledost, pesimizem, občutek nemoči in brezupa, nemir, napetost, razdražljivost, občutki krivde, nesposobnosti, negotovosti in manjvrednosti, izguba zanimanja za spolnost, misli na smrt in samomor ter planiranje samouničevalnih dejanj.
• Telesne simptome kot so: motnje spanja (nespečnost, pretirano spanje, zgodnje jutranje prebujanje), izguba apetita in telesne teže ali pretiran apetit in povečanje telesne teže, pomanjkanje energije, utrujenost, upočasnjenost, težave s spolnostjo, glavoboli, bolečine povsod po telesu ali izolirano; predvsem v križu, vratu, ramenih, prsih, trebuhu ali sklepih.

Razlike med spoloma

Depresija je najpogostejša duševna motnja. V zadnjem času prizadene enega od dvajsetih ljudi, v celotnem življenju pa za depresijo oboli od 15 do 20 odstotkov vseh ljudi. Raziskave kažejo, da je depresija dva do tri krat pogostejša pri ženskah. Vsaj četrtina vseh žensk naj bi imela vsaj enkrat v življenju depresivno motnjo. Po ocenah strokovnjakov naj bi bili glavni vzroki sledeči:

1. Hormonalne in biološke spremembe, povezane z menstruacijo, nosečnostjo, porodom in menopavzo ter zdravljenje s hormonskimi zdravili.
2. Pogostejše psihične in spolne zlorabe v otroštvu in mladosti.
3. Visoka pričakovanja za izpolnjevanje številnih socialnih vlog; od vloge mame, žene, gospodinje in poklicne vloge, ki pa ženski ob slabi podpori moškega povzročajo obilo obremenitev, stresa in neustreznih predstav o sebi.
4. Ženske so bolj nagnjene k uporabi privzgojenih vzorcev reagiranja v stresnih situacijah. Na primer, če se je v družini mama ob hujših obremenitvah vedla kot žrtev, ki je nemočna, obstaja velika verjetnost, da se bo tudi hčerka v odrasli dobi vedla enako. Nemočna in pasivna oblika obvladovanja stresnih situacijah pa je pri ženskah veliko bolj pogosta kot pri moških, in bi lahko rekli, da se dostikrat »prenaša iz roda v rod«.
5. Slabša družbena zaščita žensk in večji riziko za revščino.
6. Ženske pogosteje poročajo o depresivnih simptomih in pogosteje tudi iščejo strokovno pomoč.

Glede na to, da so ženske tiste, ki so bolj pripravljene iskati pomoč, se postavlja vprašanje, ali je depresija pri ženskah res bolj pogosta, ali moški manj pogosto iščejo pomoč in jih zato ni v zdravstvenih statistikah. Dejstvo je, da bolezen, ki v svojem bistvu izraža nemoč, ranljivost in predajo, nekako ne spada v okvir družbeno sprejetih stereotipov o podobi moškega. Zaradi tega moški pogosto razvijejo nekoliko drugačne simptome in reakcije na depresijo kot ženske. Kateri so torej tipični znaki depresije pri ženskah in kateri pri moških?

Ženske in depresija

Ženske ponavadi za depresijo zbolijo bolj zgodaj, kar lahko pomembno vpliva na procese in uspehe šolanja, zaposlovanja in samega dela in tako postopno za seboj prinaša vse bolj neustrezno samospoštovanje in samozaupanje. Ob depresiji so pogosto pridružene še druge duševne težave, predvsem pa nekatere specifične, kot so anksiozne motnje, motnje hranjena in prehranjevanja ter tudi odvisnost od pomirjeval. V depresiji se ženske bolj zatekajo k premišljevanju in tuhtanju, manj pa k aktivnemu delovanju. Ob tem je pri ženskah opaziti tudi precej manj specifičnih znakov depresije, kar otežuje njeno prepoznavnost. Za žensko depresijo so značilni predvsem naslednji:
• velika in hitra nihanja v razpoloženju,
• povečana razdražljivost, napetost in jezavost,
• povečan apetit in sla po z ogljikovimi hidrati bogato hrano,
• povečana telesna teža,
• pretirana zaspanost in beg v spanje,
• telesne bolečine, npr. občutek težkih rok in nog, glavoboli, bolečine v sklepih, mišicah in križu,
• telesna in duševna upočasnjenost,
• občutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih.

Posebnost pri depresiji žensk je tudi večja dovzetnost za pojavljanje slednje v posameznih življenjskih obdobjih. Dovzetnost za depresijo je povečana predvsem v obdobju mladostništva, nosečnosti, poporodnega obdobja, menopavze in po spontanih splavih.

Moški in depresija

Moška depresija se pogosto kaže drugače od ženske. Zaradi družbene vloge moči, se moški težje sprijaznijo z občutki nemoči in ob njih iščejo drugačne poti spoprijemanja z depresijo, ki so povezane predvsem z zanikanjem bolezni. Bolj specifični znaki moške depresije so:
• zmanjšana frustracijska toleranca ob stresnih dogodkih (nizka strpnost),
• napadi jeze, razdražljivosti in nasilnost,
• občutek izčrpanosti ali izgorelosti,
• zloraba alkohola in drog,
• pretirana telesna dejavnost in ukvarjanje z nevarnimi, adrenalinskimi športi,
• zatekanje (beg) v delo,
• tvegana vedenja (npr. hitra vožnja, hazarderstvo ipd.)
• moralno in socialno oporečna vedenja.

Moški pri sebi bolj prepoznajo občutke utrujenosti, nespečnosti, razdražljivosti ter pomanjkanje zanimanja za delo, šport in spolnost, kot pa občutke žalosti, obupa, nevrednosti ali krivde. Težko sprejmejo dejstvo, da so bolni in zaradi tega dolgo ne poiščejo strokovne pomoči, kar pa njihovo depresijo vse bolj poglablja in povečuje riziko za samomorilno vedenje. Posebno pri starejših moških, ki dostikrat neradi govorijo o občutkih žalosti in nemoči ter pritožbe preusmerjajo na telesne simptome, je razmišljanje o končanju življenja precej pogosto.

Ob podpori številnih raziskav v preteklosti, tudi preučevanj o razlikah med spoloma, je postala depresija bolezen, ki je relativno dobro ozdravljiva. Pomembno je, da jo odkrijemo čim bolj zgodaj, saj je tako seveda zdravljenje uspešnejše. V zadnjem času se tudi v širši javnosti veliko govori o depresiji in sicer predvsem z namenom boljšega prepoznavanja njenih znakov in tudi lažje odločitve za zdravljenje. Predvsem moškim, ki zelo neradi priznajo, da imajo težave, lahko pozitivna sprejetost bolezni v družbi, olajša odločitev, da bodo poiskali pomoč.