Od vrat do Vrat

Pot, ki vodi od Mojstrane po dolini Vrat, bo navdušila tako pohodnike kot kolesarje ter ponudila dovolj poti in razgledov za daljši izlet. Dolina je prometno precej obremenjena, saj je Aljažev dom na njenem začetku izhodiščna točka za množico dvatisočakov v Julijskih Alpah, med drugim tudi za Triglav. K zmanjšanju obremenjenosti Triglavskega narodnega parka lahko pripomorete, če avto pustite v Mojstrani in se v dolino odpravite peš ali s kolesom. Mogočen slap Peričnik

Na desni strani se kmalu odpre pogled na mogočen spodnji slap Peričnika, ki je tudi v poletnih mesecih poln vode in s svojo višino 52 metrov ustvarja videz velike vodne zavese. Posebnost, ki jo srečamo le redkokje na svetu, je sprehod za slapom, tako da voda prši pred nami. Če nam raziskovalna žilica ne da miru, se lahko vzpnemo tudi do zgornjega Peričnika, ki se spušča čez 16 metrov visoko steno in pod katerim se prav tako lahko sprehodimo. Pri spustu do spodnjega slapu je priporočljiva previdnost in pohodni čevlji, saj je pot mestoma speljana tik nad visoko globeljo, ki jo ustvarja spodnji slap. Peričnik je potok in slap obenem, ki je nastal v zadnji ledeni dobi kot posledica umika ledenika, zato je grapa obvisela nad poglobljeno ledeniško dolino Vrat, potok pa je nastalo stopnjo začel premagovati v obliki slapu.

Po Poti Triglavske Bistrice

Na nasprotni strani ceste pod Peričnikom je označena Pot Triglavske Bistrice, ki se vzpenja vzporedno s cesto in je namenjena pohodnikom, na njej pa se bomo izognili avtomobilom in v miru občudovali gozdne ekosisteme in naravne znamenitosti. Ob poti je dovolj urejenih klopic za počivanje, poučnih tabel o nastanku, zgradbi, flori in favni, pot pa je speljala večinoma po gozdu. Triglavska Bistrica je glavni vodotok v dolini Vrat, ki je v času med ledenimi dobami odnašala in nanašala ogromno ledeniškega materiala. Apnenčasti prodniki niso imeli dovolj časa, da bi se zaoblili, kar lahko opazimo v konglomeratnih stopnjah, v katere je v srednjem delu svoje poti Triglavska Bistrica vrezala slikovite lope ali Galerije. Pot pod njimi je dobro označena in ni zahtevna.

Mogočna Triglavska stena in žganci

Pot nas bo na koncu vodila do razširjenega dela doline, kjer se odpira čudovit pogled na severno ostenje Triglava in drugih vrhov Julijskih Alp. Pogled na vršace je tako veličasten, da se ga lahko v vsej svoji mogočnosti naužijemo kar iz doline. Severna stena je s svojo višino 1000 metrov in širino treh kilometrov ena najveličastnejših v Alpah. Pod njo si je kar težko predstavljati, kako jo je že davnega leta 1890 po Slovenski smeri preplezal trentarski lovec Janez Berginc, sam in brez varovanja. Za lakoto pohodnikov z okusno in domačo hrano poskrbijo v Aljaževem domu, ki leži na 1015 metrih nadmorske višine. Pred njim se v poletnih popoldnevih nabere množica pohodnikov, ki z nasmejanimi obrazi prinašajo vtise z vzponov z okoliških gora. Ob poti nasproti Aljaževega doma, ki stoji za večjimi parkirišči, na katere pridemo na koncu poti po dolini, stoji spominska kapela sv. Cirila in Metoda, ki jo je dal postaviti Jakob Aljaž, v njej pa so nekoč prvi počitek našli smrtno ponesrečeni v okoliških gorah.

Obisk novega Slovenskega planinskega muzeja

Pot lahko nadaljujemo proti stenam in se ustavimo še ob skali, v katero je vzidan največji plezalni klin z vponko na svetu in je postavljen v spomin padlim partizanom gornikom. Ob povratku skozi Mojstrano nas na desni strani pričaka Slovenski planinski muzej, ki je 7. avgusta letos odprl vrata za vse obiskovalce in ljubitelje slovenskih gora. Od maja do septembra je odprt vsak dan od 9. do 19. ure, druge mesece pa od 9. do 17. ure. Za družine z otroki so v njem poskrbeli z zbiranjem žigov, ki jih otroci pridobijo s pravilnimi odgovori na vprašanja, povezana s planinstvom, interaktivne avdio in video vsebine ter zanimivim filmom v dvorani muzeja.