Neuspešno programsko in finančno delovanje uprav in direktorjev Filmskega sklada RS v zadnjem obdobju ne more biti relevantna osnova za prestrukturiranje filmskega področja, je zapisal Tone Frelih.
K zgornjemu zapisu je prvi direktor sklada Frelih kot gostujoče pero v Delu dodal, da to tudi ne more biti relevantna podlaga za prenos filmskega področja neposredno na ministrstvo, kot ga, sicer neobvezno, predlaga računsko sodišče.
Omenjena situacija je namreč verjetno napeljala računsko sodišče, da je v sklepu poročila o reviziji dela Filmskega sklada RS v zadnjem obdobju zapisalo, naj ministrstvo za kulturo razmisli, ali ne bi bilo primerno, da finančno postavko, ki pokriva filmsko področje, vrne v svojo domeno.
Filmsko področje znotraj ministrstva v EU le v Italiji in Slovaški
Tako rekoč nobena država EU nima filmskega področja vkomponiranega v ministrstvo za kulturo. Izjemi sta samo Italija, ki ima v sestavi svojega ministrstva povsem samostojno generalno direkcijo za film, in delno Slovaška. Predvsem države z dolgotrajno in stabilno ureditvijo filmskega področja, kot so Francija, Nemčija, Danska, Švedska, Velika Britanija in Avstrija, pa že desetletja dokazujejo, da ni nobene formalne in še manj praktične potrebe, da bi bilo ministrstvo per se in a priori boljše zagotovilo za uspešno delovanje filmske sfere kot druge oblike. "Vse je v ljudeh, ki vodijo filmske ustanove. In vedno bo tako," je prepričan Frelih.
Proti predlogu sodišča številne ovire
Proti predlogu računskega sodišča govori več načelnih in praktičnih ovir. Ministrstvo je po svoji funkciji upravni organ. Torej bi bilo zelo nenavadno, če bi bilo v sferi filma in vsega, kar je povezano z njim, tudi praktični izvrševalec povsem konkretnih izvedbenih nalog. Sedanje naloge filmskega sklada kratko in malo ne morejo biti delovno področje ministrstva. In ker ne morejo biti naloge ministrstva, bi moralo ministrstvo njihovo izvedbo delegirati drugim izvajalcem. "Sam proces izvedbe bi tako vključeval nove in nove subjekte, razpršil bi se med razne izvajalce, s tem pa bi bil nadzor nad izvedbo in tudi stroški otežen, kakovost dvomljiva," je prepričan Frelih.
"Finančna sredstva bi se stekla v državni proračun"
Pomemben je tudi pomislek finančne vsebine. Po dosedanji ureditvi je sklad v distribuciji tudi tržil slovensko filmsko dediščino. Tako pridobljena sredstva, ki sicer niso bila velika, je sklad potem, ko je avtorjem poplačal vse materialne in avtorske pravice, praviloma vračal v novo produkcijo. Nekaj sredstev je sklad pridobil tudi iz naslova distribucije najnovejše produkcije, kadar so distributerji izvrševali svoje pogodbene obveznosti. "Vsa ta sredstva bi se v primeru, da ministrstvo prevzame funkcijo in delovanje sklada, stekla v integralni državni proračun in bi bila za filmsko sfero izgubljena," opozarja Frelih.
Frelih predlaga ustanovitev agencije
Vendar pa vsi našteti argumenti proti priključitvi sklada ministrstvu še ne pomenijo, da ni smiselno razmišljati o statusnem preoblikovanju filmskega sklada. Frelih primernejšo obliko vidi v agenciji. Da bi bila reformacija sklada popolna in dosledna, bi bilo vsebinsko smiselno, če ministrstvo tudi izvedbo ministrske postavke "sofinanciranje avdiovizualnih projektov", ki je zdaj še v njegovi pristojnosti, prenese na novoustanovljeno agencijo in s tem zaokroži celotno področje, ki bi vsaj v produkcijskem smislu lahko imelo poenoten prijem pri programski ponudbi, s tem pa hkrati ustrezen pregled.
"Raziskava bi razbistrila pogled v prihodnost"
Sicer pa je petnajst let obstoja filmskega sklada že tako dolgo obdobje, da bi si zaslužilo ustrezno evalvacijo. Zahtevna in obsežna, vendar prav zato koristna raziskava bi v marsičem razbistrila pogled v prihodnost, med drugim piše Frelih.
4
