Do kupca gradu Borl z neposrednimi pogajanji

Sklenitev pogodbe sledi dvema neuspešnima javnima dražbama, s katerima je država želela poiskati kupca za omenjeni kompleks.

Prodaja gradu Borl je del lanskega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem države, v okviru katerega država predvideva prodajo še nekaterih drugih gradov in pripadajočih zemljišč. V ta namen so letos neuspešno izpeljali že dve dražbi, ki se ju ni udeležil noben potencialni ponudnik. Na januarski dražbi je bil grad ponujen po izklicni ceni 2,23 milijona evrov, na drugi dražbi 11. aprila pa je bila ponujena cena 1,9 milijona evrov.

Ker zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti omogoča prodajo tudi na podlagi neposredne pogodbe, če se poskusi dražbe izkažejo za neuspešne, so se na ministrstvu odločili poskusiti še na ta način. Morebitne interesente pozivajo, da ponudbe pošljejo v 15 dneh od objave namere na spletni strani, ponujena cena pa sme biti največ 15 odstotkov nižja od zadnje izklicne cene. Pred sklenitvijo pogodbe je treba izvesti postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki.

Ob načrtovani prodaji gradu Borl je pristojno ministrstvo v začetku leta objavilo tudi javno zbiranje ponudb za prodajo graščine Socka, ki jo je država do zdaj že večkrat neuspešno prodajala, na prodaj pa bodo tudi grad Viltuš, kompleks gradu Otočec, grad Rihemberk, grad Turnišče, grad Bizeljsko, grad Šrajbarski turn in kompleks gradu Gradac.