Jerca Zajc Šušteršič in Tomaž Bratož: Jerca neposredna, Tomaž iskren

Z njima smo poklepetali med vajami v studiu in preverili, kako se počutita kot del nove medijske zgodbe, ki bo na novo krojila tudi slovensko medijsko sceno.

Kako potekajo še zadnje priprave pred vklopom v živo?

Tomaž: Ogromno časa preživljamo v studiu in pilimo še zadnje podrobnosti končne podobe. Jerca: Intenzivno! Navajava se na delo v paru, ki je za oba nekaj novega. Zahteva prilagajanje dveh kreativnih osebnosti, kar je za oba izziv in ne gre vedno zlahka, včasih je težko popustiti. Tomaž: Jaz bi dodal, da nama je v pomoč podobno novinarsko razmišljanje, velikokrat stvari vidiva enako. Jerca: In oba sva velika dvomljivca, vsako stvar takoj preverjava do podrobnosti. Sicer pa se pri vodenju novic lahko zares veliko naučiva drug od drugega, za kar se lahko Tomažu že kar zahvalim. Tomaž: Tudi jaz Jerci, postal sem veliko bolj redoljuben.

Kakšen občutek je sooblikovati informativno oddajo, kot je DANES?

Tomaž: Odlično je, ko začenjaš neko novo zgodbo, ker nisi obremenjen z nekaterimi omejitvami, velik privilegij. Jerca: Se strinjam, velik privilegij, ampak vsak dan me malce dajejo živci, ali nam bo uspelo v tej meri, kot smo si zamislili. Vendar imam z vsakim dnevom, ki ga preživim na delu, več zaupanja.

Že vesta, kako si bosta razdelila vsebine?

Tomaž: Sam sem se že pred leti nekoliko zasitil zunanje politike, tako da sem se preusmeril na notranjo, ampak me ne zanima samo politika. Rekel bi, da imava oba z Jerco posluh za zanimive teme, da znava hkrati podati veliko sliko in se posvetiti posamezni zgodbi. Jerca: Veva, da je moje področje zunanja politika in Tomaževo notranja, ampak stroge delitve tem ne bo. Osebno me najmanj privlačijo gospodarske teme, veliko bolj me pritegnejo družbene teme, šolstvo, zdravstvo ... Zgodbe, ki zadevajo malega človeka.

Kako se ujameta s preostalimi sodelavci?

Jerca in Tomaž: Bolj ko spoznavava novinarsko ekipo DANES, bolj sva navdušena, nekateri novi sodelavci so res izjemno presenetili s pridnostjo in nadarjenostjo.

V čem vidita prednost Planet TV pred preostalimi televizijami?

Jerca: Da pri tem projektu sodelujemo tudi ljudje, ki nismo nepopisan list papirja in imamo različne izkušnje, ki smo si jih nabirali pri delu z drugimi mediji. Seveda ima vsak od nas svoj pristop, a če nam uspe vse to povezati v celoto, mislim, da je pred nami zelo lepa televizijska prihodnost. Tomaž: Pravzaprav jaz tukaj težko kaj dodam, ker je že Jerca vse povedala. Recimo, da za to sinergijo še delamo.

Preden sta začela delati na Planet TV, sta bila zaposlena v drugih medijskih hišah. Kaj je bil glavni razlog za odločitev za prestop?

Jerca: Zdaj se mi zdi ta odločitev že povsem samoumevna, pred pol leta pa je pretresala temelje mojega sveta, tako težka je bila. Vesela sem, da sem sprejela ponudbo, saj nimaš vsak dan priložnosti, da si del nove televizije. Zdi se mi, da sem na prejšnji televiziji kar malce obstala na mestu. Tomaž: Lahko bi rekel, da sem na prejšnji televiziji doživel najboljši čas svoje kariere do zdaj, ampak čas je za nove izzive. Strinjam se z Jerco, da je bil ta korak naprej v glavi veliko bolj usoden, kot je bil v resnici.

Skrajni čas je, da povesta, kaj najbolj cenita drug pri drugem.

Jerca: Tomaž je iskren. No, zdaj si pa ti na vrsti, Tomaž, da te ne bom prva samo jaz hvalila. Tomaž: Ja, ti si pa neposredna. Kar je včasih naporno, ampak na dolge proge deluje. Previden bom pri teh odgovorih (smeh). Jerca: No, prav, bom povedala do konca. Tomaž je izjemno razgledan in razmišljujoč, vedno vidi celo sliko in nikoli ne skoči na prvo žogo, kar meni lahko dela težave. Tomaž: Všeč mi je, da je Jerca dekle akcije, ki se hitro loti stvari. Medtem ko jaz premišljujem, kaj sploh bi, so stvari že narejene in se lahko ukvarjam samo še s podrobnostmi, kaj bi izboljšal.

Katere druge informativne oddaje spremljata, imata najljubšega voditelja?

Jerca: Seveda, saj to je tudi poklicna deformacija. Spremljam naše in tuje televizije, nimam najljubšega voditelja, zadnje čase sem bila bolj pozorna na voditelje v paru, jasno. Zelo mi je všeč, da moderna tehnologija omogoča zamik pri gledanju novic, ker mi vedno ne uspe, da bi bila ob sedmih pred televizorjem, sploh poleti. So pa tudi vsebine, ki me še vedno priklenejo na kavč, na primer soočanja ameriških predsedniških kandidatov, za katera mislim, da jih noben medij ne more pokrivati tako dobro kot televizija. Če bi morala govoriti o imenih, bi izbrala BBC pred CNN-om, redno sem spremljala španski dnevnik. Tomaž: Na kratko si pogledam vse, kar me zanima, med tujimi televizijami bi izpostavil BBC, doma pa najraje od vsega preberem časopis. Papir – poleg tega, da ima svoj čar – še vedno prinaša podrobnosti in širino. Televizija prinaša vtise, papir zgodbe. Jerca: Sem rekla, da je razmišljujoč.

Imata pred 5. novembrom kaj treme?

Jerca: Zdajle prav nič. Tomaž: Sploh nič. Jerca: Morda bi naju morali vprašati en dan prej (smeh). Tomaž: Studia in vodenja naju ni prav nič strah, vedno pa so stvari, na katere ne moreš vplivati. Jerca: Zdi se mi, da že komaj čakava, da začnemo!