Maja Martina Merljak: Poljubljali so se že prvi dan!

Sredi poletja je bila še polna pričakovanj, novembra se je vrnila, polna vtisov. Preden se spet potopi v svoje igralske projekte, je strnila spomine na rajske plaže, kuščarje, plazilce in druge stvari, ki jih je doživela med snemanjem resničnostnega šova Paradise Hotel, ki bo na Planet TV prvič na sporedu že danes ob 21. uri.

Vloga voditeljice resničnostnega šova Paradise Hotel je za vami. Je bilo težje ali lažje, kot ste pričakovali?

Zagotovo težje, že zaradi narave šova, v katerem se neprestano dogajajo nepredvidljive stvari. Čeprav imaš do določene mere nadzor nad vsem, imaš vendarle opravka z ljudmi. Nikoli točno ne veš, kakšen bo njihov odziv. Na vsake toliko časa so nas tekmovalci tako obrnili okrog, da smo ostali brez besed. Ampak prav v tem je seveda čar tega resničnostnega šova.

Kaj vam je bilo od vsega najtežje?

Najtežje se mi je bilo navaditi na to, da v Kostariki ni bilo vse tako, kot smo se dogovorili. Tam je na primer vse mañana, kar pomeni jutri. Vse poteka zelo ležerno in ta počasni občutek, ki je značilen kar za celotno Latinsko Ameriko, ti na potovanju zelo ustreza, vsaj meni. Ko pa delaš in moraš slediti nekemu urniku, je ta mañana cela "štala", saj za karkoli, za kar sem se dogovorila ali kdorkoli od nas, ni bilo zagotovila, da bo tako. Naj dam banalen primer, ki kaže, kaj mislim: enkrat nam je v apartmaju, kjer smo živeli, zmanjkalo tople vode. In ko sem šla do dveh mladih fantov, ki sta skrbela za celotni kompleks, in jima predstavila težavo, sta mi odvrnila, da bosta to uredila mañana. Verjela sem jima in sklenila, da se zaradi enega dneva ali dveh ne bom obremenjevala, tudi če vode še ne bo. Na koncu tople vode ni bilo pet dni in je ne bi bilo še dlje časa, če ne bi teh skrbnikov kompleksa nekega dne malo bolj na ostro prijela in je bila nato zadeva urejena v pičle pol ure.

Pomislite na prvi dan, ko ste prišli v sanjsko Kostariko, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Kuščar na moji terasi! Bilo je tako lepo, obkrožena sem bila z vsem tem tropskim rastlinjem, bazenom in dobro hrano. Prišla sem sredi noči, v hotelu je bilo čisto mirno, kar se mi je zdelo malo čudno za slovensko ekipo, ampak sem si rekla, očitno trda roka bdi na projektom, se bomo pač videli na zajtrku. Na zajtrku sem bila pa še kar sama, brez signala in brez interneta. Rekla sem namreč, da potrebujem mir za priprave, zato so me namestili nekoliko stran od ekipe, ampak kot sem razumela, naj bi jedli vsi skupaj in bili v istem kompleksu – nisem mislila, da potrebujem kilometre prostora okrog sebe. Čez nekaj ur branja ob bazenu, sem na recepciji dobila klic, na drugi strani pa našega izvršnega producenta, ki mi je razložil, da moja soba še ni prosta, zato so me začasno namestili sem, po mene pa naj bi prišel čez eno uro. Tako mi je prvi teden v Kostariki zjutraj družbo delal le kuščar, ki me je vsak dan prišel pozdravit na teraso – zadnji dan mi je dovolil, da sem ga celo pobožala po repku. Čez dan je bila akcija, zvečer pa tropski mir, ki mi je zelo ustrezal, da sem se res z lahkoto aklimatizirala.

V Kostariki je tudi veliko kač in drugih plazilcev. Ste se jih kaj bali?

Ne, je pa enkrat kača zašla celo v Paradise Hotel, kjer so bivali tekmovalci, in povzročila malo kričanja. Šlo je za boo, mladička. Z nami je bil 24 ur na dan zdravnik Gustavo, ki se je spoznal tudi na kače. Ob pregledu je ugotovil, da kača ni strupena, zato smo jo tudi malo pobožali, si jo dali okoli vratu. Tudi sicer so bili različni plazilci, nenavadno pisani in različnih velikosti, velika atrakcija med celotnim snemanjem. Nelagodno sem se počutila le enkrat, ko sem šla zvečer teč in mi je pot prekrižal ogromen, za dlan velik pajek. Takrat sem se odločila, da je konec s tekom na prostem, in sem nato tekla le še v svojem apartmaju – iz sobe ven, okrog kuhinje in nazaj v sobo. Tako sem vsakič pretekla svojo "petko" ali "šestko" in blazno zabavala vse, ki so me videli.

Torej je res, kar pravijo, da ste ves čas skrbeli za redno telesno aktivnost?

Res je. Če ne bi, bi se mi kar zmešalo. Vsak drugi dan, včasih tudi vsak dan, sem šla tako teč za pol ure ali pa štirideset minut. Morala sem sprostiti napetosti.

Ste ob prihodu v Kostariko takoj začeli snemati ali ste imeli tudi kaj časa za ogledovanje znamenitosti?

Snemati smo začeli en teden pozneje, prej smo imeli priprave (spoznavanje, suhe vaje, priprava tekstov …). Časa za ogledovanje znamenitosti nisem imela. Ko sem imela kakšen dan prosto, sem si vzela čas zase – da sem se naspala in si spočila možgane. Šla pa sem si enkrat pogledat orke, ki se sredi avgusta pridejo na območje, kjer smo snemali, v Pacifik, parit. Neki dan sem si šla pogledat še San Jose in pa vulkan, ki je od glavnega mesta oddaljen približno pol ure.

Kako je bil videti vaš delovni dan?

Teden v Paradise Hotelu ima štiri dni in prvi dan, ko se je tekmovalcem pridružil nov gost, je bilo običajno bolj mirno. Šla sem v nadzorno sobo, da sem videla, kaj se v hotelu dogaja. Včasih sem imela ta dan tudi snemanje – intervju s kakšnim tekmovalcem. Drugi dan smo se z ekipo pripravljali in učila sem se tekste za napovedi in odpovedi, ki smo jih tretji dan snemali – in seveda spremljala dogajanje v kontrolni sobi. Po snemanju tretji dan je takoj sledilo kreiranje tekstov, oddaj in priprava za naslednji veliki eliminacijski dan oziroma novo izbiro partnerjev, kot smo poimenovali ta veliki usodni dogodek.

Enkrat ste menda imeli celo potres.

Res je in potresov se res bojim, ampak ta je šel lepo mimo mene – hvala Bogu. Sicer sem ga čutila, ker me je prebudil, zdelo se mi je, da se vse maje, ampak nisem vedela, ali so bile morda samo sanje, zato sem mirno zaspala nazaj. Čez dve uri je nato prišel klic iz Slovenije, da so slišali za potres in ali je vse v redu. Takrat sem šele izvedela, da niso bile sanje. Je pa tresenje bolj občutila ekipa, ki je bivala ob morju.

V Kostariki ste preživeli kar dva meseca. Ste imeli kaj domotožja?

Na začetku res malo. Pa tudi čisto na koncu, sploh na letališču v San Joseju, ko sem vedela, da me čaka še približno 40 ur poleta in čakanja na letališčih, sem že komaj čakala, da bom spet videla svoje najbližje.

V kakšnem smislu je pesem One Day izvajalca Asafa Avidana, ki ste jo objavili na profilu oddaje Paradise Hotel na Facebooku, zaznamovala tedne v Kostariki?

Didžej Uroš Albert, ki je sodeloval v produkciji Paradise Hotela, je to pesem vedno vrtel ekipi, če smo se kam peljali, kdaj smo jo zavrteli tekmovalcem za jutranje prebujanje ... Nekako spontano je postopoma postala naša himna. Meni osebno je še bolj všeč original, ne remiks. Samo kitara, dobro besedilo, dobra interpretacija, dober glas, kaj še potrebuješ?

Paradise Hotel bo na Planet TV prvič v sredo, 7. novembra, ob 21. uri. Boste spremljali oddaje?

Samo toliko, kolikor jih bom morala zaradi intervjujev in promocijskih dejavnosti. Zelo hitro me namreč kaj zmoti na sebi. Stvari, ki jih večinoma drugi ne opazijo, ampak tudi če jih samo jaz, mi to lahko pokvari ves dan. Je že boljše, kot je bilo, ker se res aktivno trudim razumeti, da nisem stroj, ampak vseeno. Sekiram se in sekiram – tudi veliko naučim –, ampak najprej se presekiram do fundamentov. In težava je v tem, da vedno najdem kaj, kar me zmoti! Če ne na sebi, pa okrog sebe, kar vpliva name (kader, montaža, mikrofon …). Res sem naporna, kar zadeva te stvari. Zato se res nikoli ne gledam – samo takrat, ko se temu res ne morem izogniti. Niti ne berem forumov ali člankov o sebi, ne gledam svojih slikic in podobno. Pa je mir. Bi pa gledala Paradise Hotel, če ne bi opazila sebe v njem, to pa bi. Resničnostni šov, ki bi ga celo res gledala! V kontrolni sobi sem bila prikovana na monitorje in opazovala spletkarjenja naših tekmovalcev. V vsakem je vsaj malo voajerja, ne verjamem, da ni.

Ko sva se pogovarjali pred odhodom, ste na vprašanje, ali lahko pričakujemo tudi kaj vročih prizorov, odgovorili, da bo to odvisno od tekmovalcev. Zdaj ste se vrnili in nam lahko poveste iz prve roke. Bo kaj vročih prizorov?

Bo, vročih in vročekrvnih. Že začetek je bil vroč, poljubljali so se že prvi dan!