Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
8. 2. 2013,
19.30

Osveženo pred

4 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Vrba Miha Mazzini kulturni praznik

Petek, 8. 2. 2013, 19.30

4 leta, 3 mesece

Mazzini: "Slovenska umetnost ne rabi pokroviteljskega ujčkanja politikov"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
V rojstni vasi Franceta Prešerna v Vrbi je bila danes osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku.

Več kot tisoč zbranih je nagovoril pisatelj Miha Mazzini, ki je poudaril pomen umetnosti. "Slovenska umetnost ne potrebuje pokroviteljskega ujčkanja politikov in socialne podpore, potrebuje vlaganja, ki bodo iz nje naredila močno izvozno panogo," je poudaril.

"Slovenci se vedemo, kot bi bili še vedno garači na fevdalnem polju ali fizična delovna sila zgodnjega kapitalizma, ne v sodobnem svetu," je povedal Mazzini in dodal, da danes šteje učinkovitost, ne kult dela. Brez ustvarjalnosti pa nam ostane le fevdalno delo za nekaj sto evrov na mesec prek agencij za najem delovne sile.

Kaj je glavni greh umetnosti, da jo slovenstvo dojema kot nepotrebno, se je vprašal Mazzini in pojasnil, da je umetnost posledica ustvarjalnosti, ki je vedno aktivna. "Ničesar se skozi stoletja niso naši gospodarji bali bolj kot aktivnega človeka," je spomnil in opozoril, da se je s samostojno državo pasivnost pokazala kot huda cokla in velik element nestabilnosti.

Slovenska umetnost po njegovem mnenju potrebuje vse, česar nimamo že nasploh, od vizije prek strategije do cilja. "Nimamo pa tega prav zato, ker nas je strah razmišljati široko. Brez širokega razmišljanja ni umetnosti, brez umetnosti pa ni nas," je sklenil Mazzini in požel aplavz zbranih.

Slovesnosti se je udeležilo več kot 1.000 ljudi, veliko pa jih je Vrbo obiskalo skozi ves dan. Že zjutraj se je med 400 in 500 pohodnikov odpravilo po poti kulturne dediščine, kjer so jih letos pričakale številne novosti, med njimi tudi nova stalna razstava v rojstni hiši Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. Novosti pričakujejo tudi v prihodnje, ko se bodo vračali v vasi pod Stolom, kjer je zibelka kulture, je povedala direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan.

V Vrbi se je zbralo okoli tisoč ljudi. Zbrane je ob današnji priložnosti žirovniški župan Leopold Pogačar razveselil tudi z novico, da bi lahko v kratkem rešili težave s sosedoma Prešernove rojstne hiše. "Že nekaj mesecev se mirno, konstruktivno pogovarjamo z lastnikoma domačije in kaže, da bosta domačijo vendarle prodala in poskušala zaživeti drugje. Za nas pa bo to priložnost, da na tem mestu v javno-zasebnem partnerstvu pridemo do objekta, ki bo služil kulturi in morda tudi gostinski ponudbi, ki v Vrbi manjka," je povedal.

Lanskoletnemu slavnostnemu govorcu, predsedniku ustavnega sodišča Ernestu Petriču je tako sporočil, da zdaj lahko pride skupaj z drugimi ustavnimi sodniki v Vrbo in si bodo skupaj ogledali tudi cerkvico svetega Marka, do katere pot je bila najbolj sporna. Slovensko državo pa je Pogačar znova pozval, naj primakne nekaj denarja za vzdrževanje kulturnih spomenikov, kakršna sta Prešernova in Finžgarjeva rojstna hiša.

"Če so si poslanci v času, ko vsi varčujemo, lahko mirno povečali sredstva za delovanje strank, potem jih pozivam, naj dvignejo roko tudi takrat, ko bo treba povečati sredstva za kulturo v najširšem pomenu besede, torej tudi za vzdrževanje kulturnih objektov, ki jih je država sama proglasila za spomenike," je poudaril Pogačar, ki je že prejel odgovor ministrstva na poslansko vprašanje na to temo, v katerem napotujejo občino, naj išče dodatna sredstva prek razpisov.

Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se je današnje slovesnosti v Vrbi udeležil državni sekretar Aleksander Zorn, ki je pred tem v spomin na Franceta Prešerna položil cvetje na pesnikov grob v Prešernovem gaju v Kranju, tam so danes pripravili Prešernov smenj.

Ne spreglejte