Mednarodni simpozij kot vpogled v Kafkovo literarno delavnico

Poglede na eno bolj enigmatičnih osebnosti svetovne literature bo podala vrsta domačih in tujih poznavalcev. Celodnevna razprava bo med drugim posvečena recepciji Kafkovega opusa, fenomenu nedokončanih del ter vprašanju, pred kakšnimi izzivi so se znašli prevajalci.

Na simpoziju, ki bo med 11. in 17. uro potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, bodo sodelovali prevajalec in publicist Tadej Troha, profesorica nemške književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Neva Šlibar, sodnik deželnega sodišča v Celovcu, pisatelj in profesor na celovški univerzi Janko Ferk, eden najpomembnejših Kafkovih biografov v nemškem prostoru Reiner Stach, profesor z Univerze v Heidelbergu in urednik najobsežnejše zbirke Kafkovih zbranih del v nemščini Roland Reuss, literarni zgodovinar in prevajalec Kafkovih del v češki jezik Josef Čermak in njegov kolega, prevajalec Kafkovih del v slovenski jezik Štefan Vevar.

Franz Kafka (1883-1924) velja za enega najbolj znanih in izzivalnih klasikov svetovne književnosti. Postal je literarna legenda, čeprav je v času svojega življenja objavil le manjši del svojega opusa. V zadnjih letih so se lahko slovenski bralci še podrobneje seznanili z njegovim opusom, saj je Študentska založba v zbirki Beletrina izdala 11 knjig, ki večinoma obsegajo prvič objavljeno Kafkovo pisanje ali nove prevode. Knjige bralca popeljejo skozi vse plasti pisateljevega življenja in dela.

Med Kafkova najbolj znana dela sodijo romani Proces, Grad in Amerika ter zgodbi Preobrazba in V kazenski koloniji. Kafka je pod vplivom nemškega ekspresionizma in simbolizma, judovskih mitov, psihoanalize in filozofije razvil svojevrsten aforističen, alegorično-enigmatičen slog, v katerem se realistične podrobnosti mešajo s perspektivo prehajanja iz stvarnega v sanje, njegov slog določajo tudi fantastični elementi in parabole.