Povšetu in Ruštu nagrada za fotografske dosežke

Fotoreporter Matej Povše – zanj je to že tretja nagrada DNS – je društvo prepričal z reportažo iz Tunizije, Matjaž Rušt, ki je bil za izstopajočo fotografijo z naslovom Delavka Preventa nagrajen že lani, pa s fotografijo, ki je nastala oktobra lani med okoljsko katastrofo na Madžarskem.

Kdo je Matej Povše? Matej Povše, letnik 1977, je uveljavljeno fotografsko ime, ki mu kljub številnim nagradam, med drugim se lahko pohvali s tremi nagradami DNS, Emzinovo fotografijo leta in nagrado na Fotopubu, najnovejše priznanje pomeni veliko, saj ga spodbuja, da pri svojevrstnem spremljanju zgodb vztraja tudi v prihodnje.

"Ljubezen do fotografije je bila prevelika" Povše se s fotografijo profesionalno ukvarja že 15 let. Odločitev, da se zapiše dokumentarni fotografiji je padla med klopmi srednje oblikovne šole. "Delati sem začel pri 18 letih in to mi je pomenilo največ. Nisem se vpisal na fakulteto, hotel sem delati, fotografirati. Ljubezen do fotografije je bila prevelika, zato o drugem poklicu sploh nisem razmišljal."

Osredotoča se na ustvarjanje portretov in dokumentarne fotografije, pri čemer posebno pozornost namenja socialni tematiki doma in po svetu. "Svoj slog bi težko opisal, vedno pa poskušam portretiranca predstaviti povsem od blizu, takšnega, kot je, ko se sprosti in odmisli objektiv." Pri svojem delu se poskuša zliti z množico, biti nevsiljiv in neopazen. "Ljudje se morajo na prisotnost fotografa najprej privaditi. Če zmoreš razumeti njihove probleme, potem te spustijo v svoje okolje."

Iz Dnevnika na Planet Siol.net Povše se je po 15 letih dela za tiskani medij oktobra letos odločil za prehod na internetni medij. "Planet Siol.net ima odlično ekipo, ki zna spodbujati in je polna idej. Portal je odprt do novih pogledov, ni uniformiran in zakoreninjen, pripravljen se je prilagajati trenutnemu času in ponuja možnost spremljanja različnih tem, od najbolj resnih do najbolj sproščenih. Če si samoiniciativen, so ti vrata precej odprta." Zanimajo ga novi pristopi, multimedija, zadovoljen je, če lahko kot fotograf s svojim delom doda svoj kamenček v mozaik.

Poslanstvo fotografa Poslanstvo fotografov vidi v zmožnosti, da težave ljudi na drugem koncu sveta prenesejo ljudem, ki živijo tukaj. "Da pokažemo 'štorije', da opozorimo na to, kaj se dogaja tudi zaradi nas, tako v Sloveniji kot tudi na drugem koncu sveta. Pomembno je, da znaš usklajevati to, kar je pomembno za ljudi, ki jih fotografiraš, in tisto za fotografijo. Jaz se tega držim." Želi si nadaljevati spremljanje begunske problematike, saj jo je, kot pravi, "treba prikazati, ker je del našega sveta, in tudi če se dogaja na drugem koncu zemeljske oble, smo zanjo sokrivi. Za nastanek ekonomskih, političnih in podnebnih beguncev imamo precej zaslug tudi mi, t. i. dobro živeči Zahodnjaki."

Rahločuten in pozoren do krivic "Zgodbe se me zelo dotaknejo. Sem precej rahločuten in pozoren do krivic, ki se dogajajo malim ljudem. Ko vidim, kako zmore ego posameznika povoziti malega človeka, tega ne morem razumeti. Iščem odgovore, zakaj se krivice dogajajo." In je že kaj bližje tem odgovorom? "Ne. Vedno dlje, vedno manj razumem."

Rušt: Spremljata me dva analogna fotoaparata in punca. Ker jih imam rad. Matjaž Rušt, ki mu društvo podeljuje nagrado za izstopajočo fotografijo, se te dni mudi v mestu Tyumn v Sibiriji, ki je le ena od postojank na enoletnem delovnem potovanju po Rusiji in Kitajski. "Ne gre za selitev na teren," nam je preko elektronske pošte pojasnil svojo odločitev. "Na terenu smo tako ali tako že ves čas. Gre za razvoj, za rast, mogoče tudi za iniciacijo. Rad spoznavam nove svetove in ljudi. Vzhod me privlači že dalj časa in tam se počutim dobro. Najbolj me pritegnejo tiste zgodbe, ki se ti zgodijo. Urnika na poti ni, nikoli mi niso bili pretirano pri srcu. Zaenkrat stvari potekajo spontano iz dneva v dan."

Fotografija Matjaža Rušta, ki je najbolj prepričala tudi DNS, je nastala s fotografskim aparatom Canon 5D oktobra 2010 na Madžarskem, ko je v bližini mesta Kolontar popusti jez s strupenimi odpadnimi snovmi bližnje tovarne aluminija. "Fotografija prikazuje notranjost avtomobila, ki mi je v tistem trenutku vzbudila občutek utesnjenosti in misel na to, da se je nekdo pripeljal domov, kjer ga je kasneje čakala neslutena groza."

Na vprašanje, ali nagrada poleg osebnega zadovoljstva prinaša še kaj drugega, je Ruštov odgovor še kako zgovoren: "Upam, da tudi letos prinese še kak dodaten evro, ki bo namenjen nadaljnemu ustvarjanju." In še, kako to, da ga na poti spremlja tudi analogni aparat? "Spremljata me dva analogna fotoaparata in punca. Ker jih imam rad."

Del prepričljivih fotografij, ki nastajajo na poti, si lahko ogledate tudi v reportaži z naslovom Černobil: od katastrofe do turistične atrakcije, ki je nastala v ukrajinskem mestu Pripjat v okolici nuklearnega kompleksa Černobil in si jo lahko ogledate v rubriki Fotofokus.

Priznanja tudi za Freliha, Videmška, Škerl Krambergerja in Koradovo Poleg fotografskih nagrad DNS podeljuje tudi nagrade za novinarske dosežke. Letošnji dobitnik nagrade za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je dolgoletni urednik in novinar na Radiu Slovenija Sandi Frelih, za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2011 pa so nagrajeni Boštjan Videmšek z Dela, Uroš Škerl Kramberger Dnevnika in Dragica Korade z Večera.