Četrtek, 21. 2. 2013, 13.50
8 let
V Ljubljano prihaja Irvine Welsh
Da se bližajo dnevi, ko bo v prestolnici spet zaživela mednarodni literarni festival Fabula, so v preteklem mesecu naznanjali prozni mnogoboji po Sloveniji. Peterica tekmovalnih večerov je vsakoletni uvod v živahno, poglobljeno in zanimivo festivalsko dogajanje, ki v Ljubljano ne privablja le ljubiteljev domače in tuje literature, temveč tudi zveneča imena svetovne literarne srenje.
Letošnji festival Literature sveta – Fabula, ki se bo začel 27. februarja, s pestro bero festivalskih in spremljevalnih dogodkov pa bogatil ljubljanski kulturni program vse do 9. marca, lahko razdelimo na več poudarjenih sklopov. Tako sta na tiskovni konferenci pred začetkom festivala storila tudi Aleš Šteger, strokovni vodja založbe Beletrina, in Janina Kos, programska vodja festivala.
Fabulo bo obiskala tudi poljska pisateljica in dramatičarka Dorota Masłowska, ki jo pri nas poznamo predvsem kot avtorico dramskega besedila za predstavo Pri nas je vse v redu, ki so jo pred kratkim premierno zaigrali v Drami. Ena najprodornejših avtoric mlade generacije je nase opozorila z romanom Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo. Z njo se bo 3. marca ob 20. uri v Klubu CD-ja pogovarjala Tina Košir.
6. marca bo večer namenjen Dragu Glamuzini, enemu najvidnejših sodobnih hrvaških pesnikov. Pogovor z njim bo vodila Špela Kožar.
Argentinski pisatelj Eduardo Sánchez Rugeles, ki je napisal roman o Ljubljani, še preden jo je sploh obiskal, bo roman Ljubljana predstavil tudi na literarnem večeru. Aleš Šteger še posebej opozarja na roman Tajanje pri nas malo znanega bolgarskega pisatelja Ilije Trojanowa, ki je "80 kilometrov severno od nas ta hip najbolj bran avtor", ki je zaslovel z romanom Zbiralec življenj. Prevod tega izide čez mesec dni.
Kot vsako leto so organizatorji tudi letos povabili nekaj domačih avtorjev, da napišejo kratke zgodbe na osrednjo festivalsko temo. Tako bodo lahko obiskovalci kot uvod v festival prebrali zbirko Miti naši vsakdanji avtorjev Stanke Hrastelj, Milana Kleča, Marka Sosiča in Dušana Šarotarja. Tik pred začetkom festivala pa bo izšel še romaneskni prvenec hrvaškega pesnika Draga Glamuzine z naslovom Trije.
Da bi razmeroma ugodnim knjigam, ki izhajajo v zbirki žepnih knjig, povrnili unikatnost in prestiž, so se pri založbi Beletrina odločili prenoviti oblikovno podobo zbirke. Zanjo je poskrbela oblikovalka Maja Licul, ki je v sodelovanju z Markom Drpićem iz Studia Tiporenesansa knjižicam dodala pečat posebnosti. Vsaka platnica je namreč natisnjena posebej in ročno.
Fabulo bodo predvidoma spet podelili prihodnje leto, ko bodo upoštevali tudi vsa prozna dela, ki so jih morali letos izpustiti.
Na bolšjem trgu na Bregu ob Ljubljanici bo lahko v soboto, 3. marca, vsak od nas prispeval delček k pripovedovanju zgodb in grajenju mitov o življenju. Tam bo namreč potekal sejem zgodb, na katerem bomo lahko trgovali s predmeti in knjigami, ki nosijo svojo zgodbo.
Organizatorji niso pozabili niti na starejše in bolne, ki se ne morejo udeleževati festivalskih dogodkov. Te bodo obiskali različni umetniški delavci, gledališki in filmski igralci, ki bodo v različnih ustanovah prebirali zgodbe in knjižne novosti iz zbirke Žepne Beletrine.
Finale proznih mnogobojev se bo tudi letos zgodil v kavarni SEM. Tam bodo nastopili finalisti petih predizborov, ki so potekali po Sloveniji. Mnogoboji so v preteklih letih postali sinonim za zanimivo literarno druženje, pa tudi odskočna deska v literarni svet. Zmagovalna zgodba bo objavljena v reviji Literatura, zgodbe finalistov pa bodo izšle tudi v e-knjigi.