Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
21. 2. 2013,
13.50

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 21. 2. 2013, 13.50

8 let

V Ljubljano prihaja Irvine Welsh

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Med 27. februarjem in 9. marcem bo začetek pomladi že deseto leto zapored naznanila Fabula, mednarodni literarni festival, ki letos v središče postavlja mitologijo in izjemna gostujoča imena.

Da se bližajo dnevi, ko bo v prestolnici spet zaživela mednarodni literarni festival Fabula, so v preteklem mesecu naznanjali prozni mnogoboji po Sloveniji. Peterica tekmovalnih večerov je vsakoletni uvod v živahno, poglobljeno in zanimivo festivalsko dogajanje, ki v Ljubljano ne privablja le ljubiteljev domače in tuje literature, temveč tudi zveneča imena svetovne literarne srenje.

Letošnji festival Literature sveta – Fabula, ki se bo začel 27. februarja, s pestro bero festivalskih in spremljevalnih dogodkov pa bogatil ljubljanski kulturni program vse do 9. marca, lahko razdelimo na več poudarjenih sklopov. Tako sta na tiskovni konferenci pred začetkom festivala storila tudi Aleš Šteger, strokovni vodja založbe Beletrina, in Janina Kos, programska vodja festivala.

Mitologija razkriva preteklost in prihodnost Letošnja Fabula, ki jo sestavlja več kot 30 dogodkov, fokus usmerja v mitologije, zato se bodo ustvarjalci in njihovi gostje skozi celoten festival ukvarjali z vprašanjem Mitologija: ključ do razumevanja preteklosti ali pogled v prihodnost? Govorili bodo o mitih, njihovem vplivu na literaturo in kulturo, reinterpretaciji mitov, pa tudi o novonastalih mitih, s katerimi si v času, ki ga izrazito zaznamuje tehnologija, skušamo osmisliti sedanjost ter odstiramo pogled v negotovo in skrivnostno prihodnost.

Srčika Fabule: literarni večeri z mednarodnimi gosti Da letos na Fabulo prihaja Irvine Welsh, se šepeta že nekaj časa. Zanimiv škotski avtor bo v Klubu Cankarjevega doma z Matejem Bogatajem spregovoril o svojem ustvarjanju in še marsičem. Kdaj? 2. marca ob 20. uri.

Fabulo bo obiskala tudi poljska pisateljica in dramatičarka Dorota Masłowska, ki jo pri nas poznamo predvsem kot avtorico dramskega besedila za predstavo Pri nas je vse v redu, ki so jo pred kratkim premierno zaigrali v Drami. Ena najprodornejših avtoric mlade generacije je nase opozorila z romanom Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo. Z njo se bo 3. marca ob 20. uri v Klubu CD-ja pogovarjala Tina Košir.

6. marca bo večer namenjen Dragu Glamuzini, enemu najvidnejših sodobnih hrvaških pesnikov. Pogovor z njim bo vodila Špela Kožar.

Pet novih naslovov prenovljene zbirke Beletrininih žepnih knjig Aleš Šteger je predstavil pet novih knjižnih naslovov, ki so še pred festivalom izšli v zbirki Žepna Beletrina. Gre za izdaje knjižnih del izbora avtorjev, ki vsako leto na festivalu Fabula gostujejo na literarnih večerih, pogovorih in spremljevalnih dogodkih. Letos bo Fabulo, kot smo že omenili, obogatil znameniti Irvine Welsh, samosvoje in duhovito ime, ki je svet osvojilo z zdaj že kultnim romanom Trainspotting, tokrat pa je v slovenščini (pisateljevo značilno slengovsko literarno govorico so prevedli kar trije prevajalci) izšla zbirka kratkih zgodb Pogreto zelje.

Argentinski pisatelj Eduardo Sánchez Rugeles, ki je napisal roman o Ljubljani, še preden jo je sploh obiskal, bo roman Ljubljana predstavil tudi na literarnem večeru. Aleš Šteger še posebej opozarja na roman Tajanje pri nas malo znanega bolgarskega pisatelja Ilije Trojanowa, ki je "80 kilometrov severno od nas ta hip najbolj bran avtor", ki je zaslovel z romanom Zbiralec življenj. Prevod tega izide čez mesec dni.

Kot vsako leto so organizatorji tudi letos povabili nekaj domačih avtorjev, da napišejo kratke zgodbe na osrednjo festivalsko temo. Tako bodo lahko obiskovalci kot uvod v festival prebrali zbirko Miti naši vsakdanji avtorjev Stanke Hrastelj, Milana Kleča, Marka Sosiča in Dušana Šarotarja. Tik pred začetkom festivala pa bo izšel še romaneskni prvenec hrvaškega pesnika Draga Glamuzine z naslovom Trije.

Da bi razmeroma ugodnim knjigam, ki izhajajo v zbirki žepnih knjig, povrnili unikatnost in prestiž, so se pri založbi Beletrina odločili prenoviti oblikovno podobo zbirke. Zanjo je poskrbela oblikovalka Maja Licul, ki je v sodelovanju z Markom Drpićem iz Studia Tiporenesansa knjižicam dodala pečat posebnosti. Vsaka platnica je namreč natisnjena posebej in ročno.

Letos Fabula brez nagrade Vsako leto so v okviru festivala Fabula podelili tudi festivalsko nagrado za književnost. Do zdaj jo je sponzorsko podpirala časopisna hiša Dnevnik, ki pa je zaradi finančnih razlogov letos odstopila od projekta. Kot je povedal Aleš Šteger, se je to zgodilo prepozno, da bi jim uspelo najti novega podpornika še pred začetkom letošnjega festivala.

Fabulo bodo predvidoma spet podelili prihodnje leto, ko bodo upoštevali tudi vsa prozna dela, ki so jih morali letos izpustiti.

Finale proznega mnogoboja, pripovedovalski Varietejček za najmlajše in podarjanje zgodb Pester bo tudi spremljevalni program festivala Fabula. Za najmlajše bodo poskrbeli z Varietejčkom, pripovedovalskim varietejem za najmlajše. Tudi ti bodo poslušali zgodbice o mitih in legendah. Pripovedovalci bodo obiskali tudi nekatere vrtce in otrokom pripravili pravljične urice.

Na bolšjem trgu na Bregu ob Ljubljanici bo lahko v soboto, 3. marca, vsak od nas prispeval delček k pripovedovanju zgodb in grajenju mitov o življenju. Tam bo namreč potekal sejem zgodb, na katerem bomo lahko trgovali s predmeti in knjigami, ki nosijo svojo zgodbo.

Organizatorji niso pozabili niti na starejše in bolne, ki se ne morejo udeleževati festivalskih dogodkov. Te bodo obiskali različni umetniški delavci, gledališki in filmski igralci, ki bodo v različnih ustanovah prebirali zgodbe in knjižne novosti iz zbirke Žepne Beletrine.

Finale proznih mnogobojev se bo tudi letos zgodil v kavarni SEM. Tam bodo nastopili finalisti petih predizborov, ki so potekali po Sloveniji. Mnogoboji so v preteklih letih postali sinonim za zanimivo literarno druženje, pa tudi odskočna deska v literarni svet. Zmagovalna zgodba bo objavljena v reviji Literatura, zgodbe finalistov pa bodo izšle tudi v e-knjigi.

Ne spreglejte