Zupanič: Filmski sklad RS je danes "pogorišče"

Saj posledice dogajanja v zadnjih letih "še zdaleč niso sanirane", dodaja Zupančič.

"Sklad je dosegel dno v letih 2007 in 2008" Filmski sklad se je sčasoma razvil v "birokratsko, večini ustvarjalcev in producentov neprijazno, nepartnersko ustanovo z netransparentnimi, samovoljnimi ter z interesi posameznikov pogojenimi odločitvami. Dokončno se je sesedel v letih 2007 in 2008 pod pritiskom skupinice uradnikov z ministrstva za kulturo ter ob pomoči nekaterih producentov in avtorjev, ki so pri tej demontaži sodelovali," je Zupanič povedal za današnji Dnevnik.

"Sklad bi moral biti neodvisen" Filmski sklad je bil namreč vendarle zamišljen kot "točka strokovnega in političnega konsenza, v kateri se uravnotežijo vsi interesi. Zato bi moral biti neodvisen od vseh, tako od politike kot od ustvarjalcev in producentov, obenem pa bi z vsemi moral ostati v partnerskem razmerju".

Brž ko začne eden izmed akterjev pritiskati ali izsiljevati, vrže stvari iz ravnotežja, meni Zupanič in nadaljuje: "In kot smo lahko pogosto videli, je filmska stroka še kako spretna - bodisi z dobrikanjem političnim akterjem, pritiski na upravo sklada ali medijskimi obračunavanji - pri ustvarjanju takšnega neravnotežja. Vendar danes seveda na gre več za neravnotežje, ampak za pogorišče."

"Menjave ne odpravljajo vzrokov" In kaj je sesulo to ustanovo? Zupanič meni, da so jo sesule "nelegitimne prakse, ki akterjem te trojne strukture niso pripadle. Funkcionarju ministrstva za kulturo ni pripadla vloga uprave Filmskega sklada, kot tudi producentu ne pripada, da z upravo sestavlja filmski program."

"In vse dokler omenjeni akterji ne bodo izvajali svojih - in samo svojih - vlog, tako dolgo naša kinematografija nima prihodnosti. Menjava direktorja in programske komisije na Filmskem skladu pomeni spodbudo za premik iz mrtvega teka, ne odpravlja pa vzrokov za razpad sistema," je za Dnevnik še povedal režiser.