Vpliv matere na telesno samopodobo hčerke

Starši pogosto pri svojih otrocih zasledijo enake navade in ravnanja, kot jih uporabljajo sami, pri čemer so v odnosih med enakima spoloma (oče - sin, mati - hči) lahko še večje podobnosti. Pomemben predmet primerjave v odnosu mati - hči je gotovo telo. Kako kot mati pomagati hčeri pri razvoju zdravega, pozitivnega odnosa do svojega telesa?

Ali kot mati sprejemam svoje lastno telo? Na telesno samopodobo najstnic, poleg vplivov širšega okolja, pomembno prispeva tudi mnenje, ki ga imajo njihove matere o svojem lastnem telesu. Da boste kot mati lažje razumeli in se pogovorili s hčerko o njenih težavah s telesno podobo, je pomembno, da najprej vprašate sebe, kako dojemate svoje telo. Odgovoriti poskušajte na naslednja vprašanja:

• Imam rada svoje telo? Sem zadovoljna s svojim videzom? • Ali negativne občutke o svojem telesu zadržim zase ali o njih govorim tudi z drugimi (še posebej s svojo hčerko)? • Sem pogosto na dieti? Se moja telesna teža neprestano spreminja?

Čeprav je na zastavljena vprašanja morda težko odgovoriti, je dobro vedeti, da mnenje, ki ga imate o svojem telesu in vaši telesni teži, v veliki meri vpliva na mnenje, ki si ga bo o svojem telesu izoblikovala vaša hči.

Ozaveščanje svoje lastne telesne podobe tako pripomore k prepoznavanju sporočil, ki jih pogosto nevede kot matere prenašate na svoje hčerke. Čeprav so sporočila podana dobronamerno, imajo lahko nekatera izmed njih negativen vpliv.

Nekaj predlogov, ki so vam lahko v pomoč pri sooblikovanju zdrave telesne samopodobe vaše hčere: • Ne govorite negativno o svojem lastnem telesu; če bo vaša hči slišala, da se pritožujete nad svojim videzom, bo z veliko verjetnostjo tudi sama razvila negativen odnos do svojega telesa. Če imate težave s prekomerno telesno težo, potem je bolje, da govorite o zdravstvenih razlogih za hujšanje in se ne osredotočate na socialne vidike telesne teže (družba, ki narekuje lepotne trende). • Ne izvajajte restriktivnih diet, s pomočjo katerih v kratkem času drastično spremenite svojo telesno težo; edini način za izgubo in vzdrževanje zdrave telesne teže je uravnotežena prehrana. Če boste v svojo družino vpeljali zdrave prehranjevalne navade, obstaja velika verjetnost, da bo družinski vzorec prehranjevanja prevzela tudi vaša hči. • V svoj življenjski slog vključite redno telesno aktivnost; vsakodnevna telesna aktivnost je najboljša naložba za zdravo telo in vzdrževanje normalne telesne teže, • Izogibajte se pogovorov o telesni teži z vašo najstnico; normalno je, da se hči v mladostniškem obdobju primerja z mamo in je z njo na tihem tudi v tekmovalnem odnosu. Hčere pogosto zanima, koliko tehtajo njihove matere, ter nato to številko primerjajo s svojo težo. Dobro je, da se matere te potrebe po tekmovalnosti zavedajo, saj bodo tako v pogovoru s hčerami previdnejše pri temi o številu kilogramov. • Ne skrivajte svojega telesa pred hčerami; nekateri starši nimajo težav z razkritjem svoje golote pred otroki, drugim pa je v takih situacijah zelo neprijetno. Če matere nimajo težav biti gole pred svojo hčerko, ji s tem pošljejo nebesedno sporočilo, da se svojega telesa ne sramujejo ter da so se pripravljene pogovarjati o intimnih temah brez občutkov sramu.

Seveda pa ni dobro, da hči, ki v domačem okolju kljub temu ni pripravljena razkriti svojega telesa, silite, naj bo sproščena in naj se ne sramuje svoje golote. V najstniškem obdobju se njihovo telo precej spreminja, zaradi česar so za tovrstne teme še bolj občutljive.

Vplivi medijev in vrstniških skupin Ne moremo zanemariti vpliva, ki ga imajo na vsa najstniška mnenja o sebi mediji in vrstniki, ki so čedalje pomembnejša referenčna skupina.

Poskušajte biti pozorni na informacije medijev ali hčerkinih vrstnikov, saj so lahko dobra priložnost za pogovor o temah, ki so povezane s telesno samopodobo. S pogovori lahko pomagate hčeri, da se bo naučila ločevati med domišljijo in stvarnostjo.

Domišljija (npr. če se držiš diet in dovolj telovadiš, si lahko pridobiš telo manekenke, fantje imajo radi samo vitka dekleta, če ne ješ in se ne oblačiš kot tvoje vrstnice, nisi »kul«) lahko za ranljivejše najstnice, ki doma nimajo veliko čustvene podpore, hitro postanejo stvarnost.

Dobro je, da svoje hčere seznanite z dejstvi, da ima že ob rojstvu vsak od nas drugačno telesno zgradbo in med njimi je le določen odstotek ljudi, ki imajo visoko in vitko postavo. Odveč ne bodo tudi teme o prijateljstvu in partnerstvu – ocenjevanje samo po zunanji podobi ne pomeni pristnega odnosa z njenim fantom ali prijateljico.

Namesto bitk raje ustvarjajte zavezništvo Adolescenca je naporno obdobje tako za najstnike kot za starše. V veri, da bi starši zavarovali svoje otroke pred nevarnostmi, ki jih čakajo zunaj ali si jih provzročajo celo sami, občasno postanejo preveč moralizirajoči in polni sodb glede odločitev in vedenj svojih otrok. Vendar s kritiziranjem ponavadi dosežemo ravno nasproten učinek od želenega. Torej boste tudi kot matere imele veliko večji vpliv na vedenje svojih hčera in bo veliko manj prepirov in hude krvi, če se boste potrudile uvesti tudi nekaj pristopov, ki omogočajo bolj podporen in čustveno povezan odnos.

Ne kritizirajte njenih oblačil, čeprav vam niso všeč. Pomemben način izražanja samega sebe je za najstnika ravno stil oblačenja. Če boste kritične do stila vaše hčere, bo to razumela kot osebno žalitev nje same. Če boste kdaj tudi podprle stil vaše hčerke, obstaja večja verjetnost, da se bo za priložnost, ki je vam pomembna, oblekla tudi po vaših željah.

Ne kontrolirajte vsakega grižljaja. Če bo vaša hči opazila, da jo kar naprej opazujete, koliko poje, in štejete kalorije, bo začela jesti na skrivaj, kar je dober začetek za kasnejše težave s prehranjevanjem. Raje kot da kritizirate hčerine prehranjevalne navade, doma zagotovite zdravo hrano in bodite same dober zgled zdravih prehranjevalnih navad.

Razmislite o prehranjevanih navadah vaše družine. Preverite hrano, ki jo imate v hladilniku, spomnite se, s katerimi živili ponavadi napolnite nakupovalni voziček. Kakšen je običajni jedilnik vaše družine?

Ne primerjajte vaše hčere z drugimi. Ena najbolj bolečih otroških izkušenj je, da mati primerja svojega otroka z drugimi sorodniki enake starosti, bratranci in sestričnami, sošolci, prijatelji ali celo s sabo, ko je bila v njegovih letih. Prikazovanje teh primerjav bo zagotovo onemogočilo nadaljno komunikacijo z otrokom. Če boste uporabljali izjave kot na primer »tvoja sestra je bolj suha od tebe, pa se vseeno odreka čokoladi« ali »ko sem bila jaz v tvojih letih, sem bila veliko bolj suha« ipd., boste pri svojih hčerah naleteli na odpor, jezo, prizadetost. Čeprav imajo mame morda dober namen, da bi hčeri pomagale prepoznati njene slabe navade, takšen način podajanja teh sporočil gotovo ni pravi. Hči se tako lahko hitro počuti nesprejeto od matere in zaključi, da je ljubezen njene družine pogojna – radi jo imajo samo takrat, kadar se ravna po njihovih željah.

Ne zanikajte motenj hranjenja Čeprav je za večino najstnic značilno, da je ukvarjanje s svojo težo, postavo, oblačili in načinom hranjenja prehodne narave in mine, ko preidejo v naslednje razvojno obdobje zgodnje odraslosti, vseeno ni odveč vedeti, da pa je pri nekaterih najstnicah več možnosti za kasnejši razvoj bolezni motenj hranjenja. Starši pogosto spregledajo (vede ali nevede) znake, ki lahko pomenijo začetek razvoja bolezni.

Bodite pozorni na naslednje znake: • nenavadno hitro izgubljanje telesne teže, • večkratno hitro menjavanje premajhne in prevelike telesne teže, • nošenje pretirano prevelikih oblačil, • hranjenje na skrivaj, • neprestano govorjenje »sem predebela«, • pretvarjanje vaše hčere, da jé, • prekomerno hranjenje, • zavračanje hrane daljše obdobje, • kraja denarja za nakup hrane, • izogibanje družabnim stikom, zabavam (še posebej, če bo tam veliko hrane), • pogosto zadrževanje v kopalnici, • pretirana telesna aktivnost, • skrivanje hrane v sobi, • pitje alkohola, jemanje drog, diuretikov, dietnih tablet.

Omenjeni so le nekateri od značilnih znakov, ki lahko pripeljejo do razvoja motenj hranjenja. Če opazite še druge, ki jih doslej niste bile vajene pri svojih hčerah, oziroma opažate vedenja, ki se vam zdijo nenavadna, čim prej poiščite pomoč zdravnika. Opišite mu svoja opažanja, saj vam bo tako najlažje svetoval, kateri so nadaljni koraki, ki lahko pomagajo vaši hčeri.

Adolescenca je obdobje, pri katerem je preprost razplet dogodkov malo verjeten. Polna je uporništva, prepirov, bitk, kar pa je za mladostnika neizogibno, saj si tako tlakuje pot k samostojnosti. Poleg omejitev bodite svojim najstnikom/najstnicam tudi v oporo, saj se bodo tako počutili varne in vas bodo tudi lažje prosili za pomoč, kadar jo bodo res potrebovali. In edino tako bo bitka dobljena na obeh bregovih.