Zakaj pri mladostnikih pogosto prihaja do upada učnega uspeha?

Nekaj odgovorov, kako razumeti nihanja v šolskem uspehu ter kako lahko pri tovrstnih težavah pomagate kot starši, boste morda našli v naslednjem sestavku.

Razširitev mladostnikovih interesov V prid upadu motivacije za učno delo govori dejstvo, da se mladostnik osebnostno neprestano spreminja in potrebuje čas, da se navadi na te spremembe ter jih sprejme kot del sebe. Interes mladostnikov se premakne na različna področja njihovega življenja, ki v prejšnjih obdobjih niso bila tako aktualna. Med prvimi je gotovo oblikovanje identitete, ki zahteva preizkušanje novih dejavnosti in življenjskih alternativ. V tem obdobju se okrepijo socialni stiki z vrstniki, mladostnik se vključuje tudi v prve partnerske odnose, ki postanejo pomemben vidik njegovega življenja.

Navsezadnje mladostnik tudi spozna, da učni uspeh ni odvisen le od količine vloženega truda, temveč tudi od intelektualnih sposobnosti – na predmetni stopnji pouka ter v srednji šoli ni več pomemben trud, temveč le končni izdelek. Učencem in dijakom, ki se jim zdijo njihove sposobnosti nespremenljive, upade motivacija za učno delo in posledično tudi uspeh.

Prehodi na višjo stopnjo šolanja V obdobje mladostništva sodita dve pomembni odločitvi glede šolanja: prva je odločitev ob zaključku osnovne šole in druga ob zaključku srednje. Prva odločitev je zahtevna, ker se mladostniki še ne poznajo dovolj dobro; ne vedo, kateri so njihovi interesi in kakšne so njihove sposobnosti. Pogosto se zgodi, da mladostniki premalo zaupajo v svoje sposobnosti in zato raje zmanjšajo pričakovanja, kot da bi kasneje doživeli neuspeh. Prehod iz osnovne v srednjo šolo pomeni slovo od vsega znanega in varnega (sošolci, učitelji, načini dela v šoli), mladostniki se znajdejo med samimi novostmi.

Stresen dogodek je tudi odločitev za študij; mladostniki se že oblikujejo v mlade odrasle, bolje se poznajo, vendar je edini filter za sprejem na fakulteto učni uspeh, kar pa lahko zaradi nezadostnega števila zbranih točk pogosto pomeni vpis na študij, ki jih ne zanima.

Vključitev med nove sošolce je pogosto trd oreh. Prva spraševanja in šolske naloge pomenijo prva dokazovanja sebe; pomembno je, kako sošolci in učitelji sprejmejo mladostnikove začetne šolske uspehe in poraze. Pomembno je, da se dobro počutijo med sošolci, da so sprejeti in zaželeni. Sošolci postanejo njihova družba vrstnikov, iz katere se pogosto razvijejo prijateljstva, ljubezni. Razumevanje z vrstniki je pogosto tisti dejavnik, zaradi katerega mladostniki radi hodijo v šolo. Z leti šolanja učenci prejmejo tudi vse manj osebne pozornosti učiteljev, kar začasno pogosto prispeva k stresnemu doživljanju situacije v šoli.

Naraščajoče učne zahteve

Z leti šolanja se spreminjajo učne zahteve do učencev, ki postajajo vedno večje, tako da jih postopno vedno manj učencev ali dijakov zelo dobro obvlada; za pozitivno oceno je potrebno znati več kot v prejšnjih letih, prav tako za odlično oceno. Tako se za enako količino vloženega truda, čeprav z boljšimi miselnimi sposobnostmi, učni uspeh z leti šolanja slabša. Znati se učiti je težava večine mladostnikov, ki začenjajo izobraževanje v srednjih šolah. Težko ločijo bistvo od podrobnosti, povezujejo učno snov med seboj in jo razumejo.

Pomemben pogoj uspešnosti so delovne navade. Količina snovi, ki je v srednji šoli neprimerno večja, nekatere na začetku prestraši in se zato težko lotijo dela. Drugi pa svoje sposobnosti precenjujejo oziroma ne znajo predvideti, koliko časa in ponavljanja je potrebno nameniti učenju določene snovi.

Ob sprotnem učenju večina srednješolcev nima težav. Številni pri pouku usvojijo premalo učne snovi in to kasneje nadoknadijo pri inštruktorjih. Dodatno učenje s pomočjo inštruktorja mladostnikom pogosto daje potuho in spodbuja prepričanje, da ni potrebno zbrano slediti pouku. Bolj ustrezen način je, da starši motivirajo mladostnike, da večino znanja pridobijo v šoli, kar z domačim delom le še dopolnjujejo.

Odnosi z učitelji Učitelji tako kot starši mladostnikom predstavljajo avtoriteto, zato se bodo nanje tudi odzivali podobno kot v domačem okolju. Če si bodo profesorji gradili svojo avtoriteto na temeljih prisile in omejitev, bodo najpogosteje naleteli na odpor. V primeru, da bodo dijake spoštovali in nanje gledali kot na motivirane in znanja željne mlade, bodo pri večini mladostnikov veliko bolj uspešni.

Dober učitelj je po mnenju mladostnikov tisti, ki postavlja jasna pravila, ki veljajo za vse dijake, ki zanimivo podaja učno snov. Pomembno se jim zdi, da rad dela z dijaki, jih spoštuje, jih tudi pohvali, nasmeje, išče znanje, se ne počuti ogroženega, če se kdo z njim ne strinja, in je pripravljen priznati tudi svoje napake.

Kako lahko pri mladostnikovi učni uspešnosti pomagajo starši? V razvojnem obdobju mladostništva družina še vedno igra pomembno vlogo v odnosu do šole. Postavljanje učnega dosežka v središče mladostnikovega življenja, za katerim daleč ni ničesar pomembnega, ali celo ostre kazni za slabe ocene ne vplivajo na boljši učni uspeh. Starši, ki svoje otroke nagradijo za uspeh (pomembne so pohvale in ne materialne dobrine kot vaba za uspeh mladostnika), ki so pripravljeni pojasnjevati, odgovarjati na otrokove dileme, se z njimi pogovarjati o vsem mogočem, mu pomagati pri oblikovanju delovnih navad, bodo najverjetneje imeli uspešnejše učence kot starši, ki navedenih vedenj ne kažejo. Če na kratko povzamemo oblike vedenj pri starših, ki ugodno vplivajo na učni uspeh njihovih otrok, je priporočljivo:

• Starši naj se zanimajo za šolsko delo; to ne pomeni pregledovanja zvezkov, temveč pogovor o njihovih uspehih, dvomih, strahovih. Tovrstni pogovori dajejo mladostniku občutek, da so pomembni, da starši cenijo njihovo delo. • Vzdrževanje stika s šolo; pogovori staršev z učitelji so pomembni, ker tako starši lažje tudi v domačem okolju upoštevajo dogovore, ki so jih sklenili skupaj z učitelji. • Podpora avtoritete učitelja; če bodo starši spoštovali učitelje, bodo s tem tudi mladostniku pomagali vzdrževati zadovoljiv odnos z njimi. V primeru konflikta med otrokom in učiteljem je dobro, da se starši potrudijo spoznati obe plati in se šele potem odzovejo – bodisi omejijo mladostnika bodisi ga zaščitijo. • Spodbujanje zunajšolskih dejavnosti; v primeru, da starši nudijo mladostniku podporo samo pri šolskem delu, ti pogosto ob tako zmanjšanem interesu staršev doživljajo veliko stisko. Tovrstne vzpodbude lahko prinašajo velik uspeh v šoli, ki pa je le ena od dejavnikov v njegovem življenju. Na ta način mladostniki težko razvijajo prijateljske odnose z vrstniki, ostajajo osamljeni, nezadovoljni in nimajo priložnosti preizkušati svojih drugih interesov, ki kasneje lahko pogosto prerastejo v poklicno usmerjenost.

Šola je prostor, kjer se otroci poleg vsebin posameznih predmetov učijo samodiscipline, vztrajnosti, uveljavljanja, prilagajanja, znati se veseliti uspeha in prenesti poraze. Uspešnost ni pokazatelj sposobnosti mladostnikov, zato strahovi in razmišljanja nekaterih staršev, da neuspeh njihovih otrok v šoli pomeni, da niso vredni tudi kot ljudje, ni vzpodbuda k uspehu, temveč nasprotno.