Torek, 7. 2. 2023, 13.36
1 leto, 3 mesece
Karpalni kanal – vse, kar morate vedeti
Pogosto izvajate ponavljajoče se gibe z rokami in zapestjem? Pri svojem delu uporabljate zapestje za močan oprijem? Se nanj prenašajo mehanski stresi ali vibracije od naprav?
Če ste odgovorili z DA na eno ali več od zgornjih vprašanj, ste dovzetnejši za nastanek sindroma karpalnega kanala.
Sindrom karpalnega kanala opisuje utesnjenost živca medianusa, ki poteka prek podlakti skozi zapestje in oživčuje dlan ter prste na roki.
Utesnitev živca v zapestju povzroči pekočo bolečino, ki se širi v podlaket, dlan in prste na roki, občutek mravljinčenja, odrevenelosti, zbadanja in šibkosti.
Zakaj pride do utesnitve? Simptomi karpalnega kanala se najpogosteje pojavijo zaradi ponavljajočih se gibov (kot so uporaba tipkovnice, računalniške miške, telefona), artritisa, hormonskega neravnovesja, debelosti, sladkorne bolezni in nosečnosti.
Pisarniški delavci, proizvodni delavci, kmetovalci, trgovski delavci, mehaniki, frizerji, vozniki tovornjaka, gradbinci in zobozdravniki so poklici, pri katerih se najpogosteje razvijejo znaki karpalnega kanala.
Simptomi karpalnega kanala povzročijo, da s težavo držite telefon, še težje uporabljate računalnik in misija nemogoče postane prenašanje težkih vrečk iz trgovine.
Kako preprečiti takšen scenarij? Ali fizioterapevtsko zdravljenje resnično prepreči operacijo sindroma karpalnega kanala?
V nadaljevanju predstavljamo vse ključne informacije, ki jih morate vedeti o karpalnem kanalu
Kaj je karpalni kanal?
Karpalni kanal je ozek kanal v zapestju, prek katerega potekajo živec, žile in tetive mišic. Kanal je obdan z dlančnimi kostmi in ligamentom.
Skozi karpalni kanal poteka živec medianus, ki oživčuje večino mišic upogibalk zapestja, del palca, kazalec in sredinec.
Sindrom karpalnega kanala je najpogostejše ukleščena nevropatija v zgornjem udu.
Zakaj nastane sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi vnetja tetiv mišic, ki se odebelijo/postanejo otečene in utesnijo živec v kanalu, kar povzroči pritisk v kanalu.
Znaki karpalnega kanala se pojavijo zaradi ponavljajočih se gibov, fizičnih stresov, poškodbe zapestja (izpah, zlom), artritisa, sladkorne bolezni, hormonskega neravnovesja (nosečnost, menopavza) in spola.
Ali ste vedeli, da so ženske bolj podvržene nastanku sindroma karpalnega kanala zaradi manjšega zapestja?
Kakšne težave nam povzroča?
Utesnitev živca v karpalnem kanalu povzroči znake, kot so izžarevajoča pekoča bolečina (iz zapestja v podlaket, dlan in prste), občutek mravljinčenja (kot pikanje z iglicami) in odrevenelosti.
Čez čas se zaradi bolečine in mirovanja zmanjša obseg gibljivosti v zapestju in nastane mišična šibkost.
Ali ste vedeli, da se sindrom karpalnega kanala v večini primerov najprej pojavi v dominanti roki?
Večina posameznikov poroča o nočni bolečini zaradi neugodnega položaja roke med spanjem (težavo se rešuje z nošenjem opornice med spanjem).
Posamezniki z napredujočimi simptomi občutijo mravljinčenje po vsej roki, zmanjša se njihova sposobnost zaznave toplote in mraza na koži.
Znaki karpalnega kanala se poslabšajo, kadar se ne modificira aktivnosti (vzrok nastanka) in ob neustreznem zdravljenju.
Postavitev prave diagnoze
Začetek vsakega zdravljenja je diagnostični pregled, na katerem se opravijo fizični pregled, posebni testi ter meritve za določitev vzroka nastanka težav in simptomov.
Diagnostični pregled ob sumu na sindrom karpalnega kanala vključuje pregled vratu, ramenskega obroča, komolca in zapestja, z namenom izključitve diferencialne diagnoze.
Diagnostični pregled zajema palpacijo, pregled senzorike, oceno obsega gibljivosti, mišične moči in vzdržljivosti, mišičnega sorazmerja, oceno bolečine, posturalne kontrole in specialnih testov (Flick test, Phalen maneuver in kompresijski test medianega živca).
Pri posameznikih s tipičnimi znaki karpalnega kanala je zadosten diagnostični pregled. Posamezniki z atipičnimi znaki so napoteni na nevrofiziološko preiskavo EMG (elektromiografijo), ki dodatno potrdi diagnozo.
Na podlagi diagnostičnega poročila se zastavi individualiziran fizioterapevtski program, ki je usmerjen v sposobnosti, omejitve in napredek vsakega posameznika.
Pravočasno postavljena diagnoza in pravilno zdravljenje aktivno in uspešno preprečujeta nepopravljivo poškodbo živca.
Kako zdravimo sindrom karpalnega kanala v kliniki Medicofit?
Pri fizioterapiji Medicofit v Ljubljani faze zdravljenja karpalnega kanala razdelimo na tri glavne kategorije oz. stopnje - fizioterapevtski del, kineziološki del in operativno zdravljenje (samo v nekaterih primerih). Vsakega opisujemo v nadaljevanju.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Sindrom karpalnega kanala se v primarni fazi zdravi z akutno fizioterapijo, kjer je osredotočenost na kontroli simptomatike - zmanjšanje bolečine, zmanjšanje vnetja in otekline, povečanje gibljivosti in povečanje mišične moči.
Skozi aktivno fizioterapijo se prilagodijo aktivnosti, ki povzročajo bolečino na prvem mestu.
Fizioterapevt vas vodi skozi biomehaniko telesa, pravilnega izvajanja gibov in odpravo napačnih gibalnih vzorcev.
Nošenje opornice je priporočeno v zmerni uporabi oziroma na podlagi potreb vsakega posameznika.
Manualna terapija zajema izvajanje sklepne mobilizacije, mobilizacije mehkih tkiv in nevrodinamične mobilizacije, ki zmanjšajo pritisk in ukleščenost živca v karpalnem kanalu, kar prinese olajšanje simptomov.
S posebnimi tehnikami sklepne mobilizacije se poveča obseg gibljivosti v zapestju in ugodno vpliva na sklepno drsenje kosti v zapestju.
Fizioterapevtsko zdravljenje sindroma karpalnega kanala vključuje uporabo najsodobnejših naprav, ki dokazano učinkovito vplivajo na zmanjšanje bolečine in hitrejšo povrnitev funkcionalnosti.
- TECAR terapija je transkutana elektromagnetna terapija, ki z globinskim segrevanjem tkiva spodbuja hitrejše celjenje tkiva, poveča prekrvavitev v poškodovanem predelu, zmanjšuje vnetje v globini in posledično zmanjšuje oteklino.
- LASER TERAPIJA z visokoenergijskim laserskim žarkom prodira globoko v tkivo in spodbuja celični metabolizem, zaradi česar se hitreje zmanjša bolečina, poveča se prekrvavitev, hitrejše se celi poškodovano tkivo in zmanjša se vnetje.
- ULTRAZVOČNA TERAPIJA z ultrazvočnimi valovi prodira globoko v tkivo in ga segreva. Z globinskim segrevanjem se zmanjšajo bolečina, občutek otrdelosti in vnetje.
- ELEKTROSTIMULACIJA HITOP z visokotonskimi električnimi impulzi vpliva na bolečinske dražljaje, ki so prisotni v zapestju, in aktivno zmanjšuje občutek bolečine.
Ključni del aktivne fizioterapije pri zdravljenju sindroma karpalnega kanala je izvajanje terapevtskih vaj, ki so progresivno prilagojene vsakemu posamezniku.
V primarni fazi se začne izvajati izometrične vaje (vzpostavlja se napetost v mišici brez izvajanja giba) in nadaljuje z izvajanjem krepitvene vadbe (povečanje moči in vzdržljivosti), vadbe za mobilnost zapestja in specifične nevrodinamične vadbe za pravilno drsenje živca.
Kineziološka faza zdravljenja
Po akutni fazi zdravljenja se začne kineziološki del, ki vodi posameznika do konca zdravljenja.
Začne se z izvajanjem aktivne progresivne vadbe za krepitev mišic zapestja in prstov. Progresivna vadba odpravlja asimetrije v moči in aktivaciji mišic podlakti in zapestja.
Z izvajanjem specialnih vaj se izboljša mobilnost zapestnega prehoda in s specifičnimi nevrodinamični vajami vzpostavljamo pravilno drsenje samega živca.
Ob primernem napredku se začne krepitev celotnega zgornjega uda in preostalega telesa.
Preventivni kineziološki program
Prava skrivnost zdravljenja sindroma karpalnega kanala se skriva v preventivnem kineziološkem programu.
Ponovna pojavnost sindroma karpalnega kanala pomeni, da je posameznik ustreznejši kandidat za operativno zdravljenje.
V kliniki Medicofit smo vzpostavili preventivni kineziološki program, v katerega so vključeni posamezniki po končanem fizioterapevtskem zdravljenju.
Z izvajanjem pravilne in ustrezne vadbe preprečujemo ponovitev sindroma karpalnega kanala in zmanjšujemo potrebo po operaciji.
Operativno zdravljenje
Posamezniki s hujšo poškodbo živca in napredujočo boleznijo sindroma karpalnega kanala so ustrezni kandidati za operacijo.
Fizioterapevtsko zdravljenje je ključnega pomena v predoperativni in pooperativni fazi zdravljenja po operaciji.
Fizioterapija v predoperativni fazi zdravljenja pripravi posameznika na operacijo, prek izvajanja krepitvene vadbe za ohranjanje mišične moči (ki bo po operaciji hitro upadala) in vadbe za povečanje gibljivosti.
Fizioterapevtsko zdravljenje v pooperativni fazi se aktivno osredotoča na kontrolo simptomatike in vzpostavitev normalne funkcionalnosti zapestja in roke prek izvajanja aktivne terapije.
Fizioterapevt svetuje, kako preprečiti razvoj sindroma karpalnega kanala
Delovno okolje je eden poglavitnih razlogov za razvoj sindroma karpalnega kanala, zato se priporoča ustrezna prilagoditev (npr. nakup posebne računalniške miške).
Če si delovnega okolja ne morete prilagoditi, je priporočljivo, da si vzamete več odmorov med delom, pri katerem obremenjujete zapestje.
Priporočljivo je redno izvajanje razteznih in krepitvenih vaj za zapestje in celotni zgornji ud.
Pomembno je, da ohranjate pravilno lego zapestje (dolgotrajni ekstremni položaji so škodljivi).
Viri:
Jiménez-Del-Barrio, S., Cadellans-Arróniz, A., Ceballos-Laita, L., Estébanez-de-Miguel, E., López-de-Celis, C., Bueno-Gracia, E., & Pérez-Bellmunt, A. (2022). The effectiveness of manual therapy on pain, physical function, and nerve conduction studies in carpal tunnel syndrome patients: a systematic review and meta-analysis. International orthopaedics, 46(2), 301–312. https://doi.org/10.1007/s00264-021-05272-2
Sevy, J. O., & Varacallo, M. (2022). Carpal Tunnel Syndrome. In StatPearls. StatPearls Publishing.
Zaralieva, A., Georgiev, G. P., Karabinov, V., Iliev, A., & Aleksiev, A. (2020). Physical Therapy and Rehabilitation Approaches in Patients with Carpal Tunnel Syndrome. Cureus, 12(3), e7171. https://doi.org/10.7759/cureus.7171
Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999.
Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT D.O.O.
