Tudi tebe matra bolečina v križu? (VIDEO)

Kot nam še pove Aljaž Škrjanec, ki je bil za spondiloartrtisom diagnosticiran šele pri 17 letih, je zaradi omenjenih težav večkrat obiskal šolsko zdravnico, ki pa mu je zagotovila, da gre za težave z rastjo, ki bodo s puberteto izginile.

"Pa vendar so se težave nadaljevale. Ko sem stopil v srednješolsko obdobje, so se pojavili simptomi, ki jih zdaj poznam kot glavne za vnetno revmatsko obolenje. Poleg omenjenih simptomov še bolečina v ledvenem delu hrbtenice, zlasti med mirovanjem, začele pa so se tudi nočne bolečine, ki so se širile navzgor po hrbtenici," je še opisal svoje težave Aljaž.

Zakaj je obdobje od težav do diagnoze tako dolgo? Od prvih simptomov do diagnoze v Sloveniji v povprečju mine 7,7 leta, kar je zelo dolgo obdobje, zato bi ga bilo za kakovostnejšo obravnavo revmatikov treba skrajšati, meni predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana Matija Tomšič, ki je na današnji novinarski konferenci predstavil rezultate prve slovenske raziskave o spondiloartrtisih. Gre za skupino vnetnih revmatskih bolezni, ki prizadenejo sklepa med križnico in črevnico, hrbtenična vretenca in periferne sklepe.

Po njegovih besedah so bolečine v križu tudi precej pogoste, saj jih ima kar 15 odstotkov odrasle populacije oziroma 240 tisoč ljudi, od teh pa je le manj kot pet odstotkov verjetnosti, da imajo spondiloartrtis. Ta majhen odstotek je po Tomšičevem njegovem mnenju tudi razlog, zakaj je obdobje od težav do postavitev diagnoze pogosto dolgo. Kot poudari, tudi ni vezano le na Slovenijo, saj v Nemčiji od začetka težav do postavitve diagnoze potrebujejo sedem let, v Italiji pa na primer štiri leta.

Poleg tega je, kot pravi, velik problem tudi, da se težave praviloma pojavijo pri mladih moških, starih od 15 do 30 let, in jim družinski zdravniki pogosto ne verjamejo, da jih boli križ in jim med drugim povedo, da so preveč ali premalo delali ali da je vzrok v rasti.

"Ko pa vendarle pridejo do kliničnega pregleda, velikokrat ta ne kaže odstopanj od normale. Dodaten problem je tudi, da ima vsaj 50 odstotkov bolnikov s to boleznijo normalne vnetne parametre, čeprav gre za kronično vnetno bolezen. Prav tako je problem tudi z očitki RTG slik, ker radiologi niso vsi povsem dobro poučeni o tem, kaj naj bi gledali in kako."

Toda dandanes si lahko po njegovih besedah pomagamo s spodnjimi petimi vprašanji in če posameznik na štiri odgovori pozitivno, potem obstaja verjetnost, da ima spondiloartrtis.

Večina bolnikov družinskega zdravnika obišče šele, ko so simptomi že moteči Sicer pa je raziskava pokazala, da velika večina, to je 87 odstotkov anketirancev, družinskega zdravnika obišče, ko simptomi postanejo moteči. Le dobro četrtino (27,6 odstotka) jih ti napotijo neposredno k revmatologu, več kot polovico (51,3 odstotka) pa jih napotijo najprej k ortopedu.

Raziskava je prav tako pokazala, da je skoraj tri četrtine bolnikov oziroma 72 odstotkov zadovoljnih z zdravljenjem te bolezni, 75 odstotkov jih je odgovorilo, da je njihova bolezen trenutno pod nadzorom.

Najpomembnejši cilji za obolele pri obvladovanju bolezni pa so odsotnost bolečine v vratu, križu ali kolkih (30,9 odstotka), preprečitev invalidnosti (22,7 odstotka), preprečevanje nadaljnjih poškodb sklepov (13,6 odstotka) in izboljšanje zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil (12,5 odstotka).

Še vedno so bolnikom najpogostejši vir informacij o bolezni revmatologi

Pri več kot 87 odstotkih bolnikov je bolezen negativno vplivala na delo oziroma kariero, pri 57 odstotkih je negativno vplivala na splošno kakovost življenja.

Raziskava je tudi pokazala, da je glavni vir informacij za bolnike revmatolog oziroma specialist (67 odstotkov), nato društva bolnikov oziroma podporne skupine (55 odstotkov) in drugi bolniki s pondiloartrtisi ( 45 odstotkov).

V raziskavi je sicer sodelovalo 73 bolnikov, med njimi 49,3 odstotka žensk in 50,7 odstotka moških. Vsi s spondiloartrtisom živijo od osem do 65 let, povprečno 25,6 leta. "Raziskava je, čeprav ni reprezentativna, pomembna zato, da imamo neko osnovo in jo bomo od zdaj opravljali vsako leto, zato da vidimo, ali se stvari izboljšujejo in kje so težave."

Kampanja o ozaveščanju o spondiloartrtisih nagovarja zlasti mlajšo populacijo

Predsednik Društva revmatikov Slovenije Andrej Gregorčič pa je povedal, da vse do jeseni poteka kampanja o ozaveščanju o spondiloartrtisih, da bi z njo prispevali k izboljšanju obravnave bolnikov z vnetnim revmatizmom in dvignili prepoznavnost teh bolezni v širši javnosti. Kampanja poteka pod sloganom Tudi tebe matra bolečina v križu? in nagovarja zlasti mlajšo populacijo, staro od 20 do 40 let, ko so prvi simptomi najpogostejši.