Sreda, 15. 5. 2024, 22.24
1 teden, 6 dni
Temačna napoved propada londonskega Cityja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,53
Nad londonskim Cityjem, to je del Londona, kjer je tudi londonska borza, naj bi se zgrinjali črni oblaki. Londonu, ki je za zdaj še najpomembnejše evropsko finančno središče, namreč grozi odhod velikih podjetij na newyorško borzo.
Po Frankfurtu je zdaj na udaru še londonska borza. Britanske delniške družbe selijo svoje primarne oziroma prve kotacije v New York. Če bi to gibanje postalo val, bi bilo to za londonsko finančno središče uničujoče, je prepričan nemški vlagatelj in upravljavec skladov Christoph Bruns.
Velika Britanija je navajena na neprijetne novice. Dogajanje okoli kraljeve družine se nikakor ne more umiriti, premierju Rishiju Sunaku (tretji premier v kratkem času) grozi uničujoč volilni poraz, brexit se je v veliki meri izkazal za avtogol, vsaj tako tragičen pa je tudi val selitve britanskih delniških družb v New York, v nemškem mediju Capital piše Christoph Burns.
Veliki eksodus z londonske borze?
Črnogledost glede prihodnosti londonske borze oziroma londonskega Cityja, ki je za zdaj še najpomembnejše evropsko finančno središče, je povezana z odhodi pomembnih podjetij v svetovno finančno središče New York oziroma na newyorško borzo.
Lani jeseni je tako irska skupina za gradbene materiale CRH svojo prvo kotacijo iz Londona preselila v New York, od londonske borze se je poslovil tudi Arm, britansko podjetje za oblikovanje polprevodnikov in programske opreme. Lastniki tega podjetja so že nekaj let Japonci.
Je Evropa sovražna do energetskih podjetij?
Svoj odhod na newyorško borzo napoveduje tudi irsko-britansko podjetje Flutter Entertainment, ki se ukvarja s spletnimi stavami in igrami na srečo. Govori se tudi o odhodu energetskih orjakov Shell in BP.
O prenosu prve kotacije iz Londona v New York premišljuje tudi Shell.
V ozadju morebitnega prenosa prvih borznih kotacij teh dveh podjetij iz Londona v New York naj bi bilo prepričanje, da ameriški vlagatelji energetski sektor razumejo bolje kot evropski. Spodbuda za odhod naj bi bila tudi sovražnost Evrope do energetskih podjetij.
Bodo Shellu sledila tudi druga podjetja?
Kot piše Euronews, bi odhod Shella v New York lahko spodbudil druga rudarska in energetska podjetja, kot je Glencore, da se prav tako preselijo na newyorško borzo. Del Glencorja, ki se ukvarja s premogovništvom, že kotira v New Yorku (prva kotacija) ter v Johannesburgu in Torontu (standardna kotacija).
Temni oblaki pa se zaradi odhodov v New York ne zbirajo samo nad londonsko, ampak tudi nad frankfurtsko borzo. Tako je lani znani nemški izdelovalec obutve Birkenstock za prvo javno ponudbo delnic izbral New York in ne Frankfurta.
Na izhodnih vratih londonske borze (ali zaradi prenosa kotacij ali ker bodo zamenjala lastnika) so za zdaj podjetja, ki so skupaj vredna približno sto milijard funtov (116 milijard evrov), piše britanski medij The Standard. Strokovnjaki pa se bojijo, da bi se lahko zgodil še večji eksodus.
O odhodu v New York premišljuje tudi francoski Total
O prenosu prve kotacije – ne iz londonske, ampak pariške borze – na newyorško borzo razmišlja tudi francosko energetsko podjetje Total Energies (ta ima standardno kotacijo že v Londonu in New Yorku).
Ta teden se je zaradi teh zamisli oglasil celo francoski predsednik Emmanuel Macron, ki nasprotuje prenosu prve kotacije Totala v New York. Šef Totala Patrick Pouyanne pa je glede morebitnega prenosa aprila letos dejal, da pri tem ne gre za čustva, ampak za posel, piše francoski medij Le Monde.
Nemški eksodus v New York
Podobni primeri se dogajajo tudi med nemškimi podjetji. Nemški izdelovalec čevljev Birkenstock, ki je od leta 2021 del francoskega konglomerata LVMH, tako ni šel na borzo v Evropi, ampak v ZDA.
Lani se od frankfurtske borze poslovila nemška kemična multinacionalka Linde (od leta 2018 ima sedež v Dublinu na Irskem in v Wokingu v Angliji). Linde je bilo v času selitve najvrednejše podjetje na frankfurtski borzi.
Tudi proizvajalec cepiv BioNTech iz Mainza, ki je postal svetovno znan konec leta 2020 zaradi razvoja uspešnega cepiva proti covid-19, je šel na borzo v New Yorku in ne v Frankfurtu, še piše Bruns v Capitalu.
