Senjur: Breme blaženja stisk naj preide na bogataše

Morda bi morali uvesti davek za premožne, ki bi ga kot začasnega plačevali ljudje z zelo visokimi dohodki, je v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Dela povedal Senjur. Kot je ocenil, napovedane davčne olajšave pri dohodnini ne bodo delovale le spodbujevalno na gospodarsko rast in inflacijo. "Pomenijo tudi, da se bodo prihodki proračuna od dohodnine sorazmerno zmanjšali," je dejal in dodal, da bi bilo mogoče najti tudi kakšno dodatno rešitev, saj ni mogoče kar naprej le zniževati davkov. Senjur je menil, da "se vlada najbolj boji sprejeti omejevalne ukrepe, ki bi sicer znižali inflacijo, bi pa zniževali tudi gospodarsko rast".

"Pametnje bi bilo uvesti nov davek"

"Če so razlike med bogatimi in revnimi za Slovenijo tako moteče in problematične, bi bilo pametneje uvesti še en davek. Lahko bi ga imenovali inflacijski davek, davek za premožne ali kaj podobnega, kot začasen davek pa bi ga plačevali ljudje z zelo visokimi dohodki. Z njim bi financirali dodatne davčne olajšave in izdatke obubožanim slojem, ki se jim je gmotni položaj poslabšal zaradi hitre rasti inflacije," je orisal.

Po njegovem mnenju je inflacija presenetila tako ekonomiste kot vlado, vendar pa so opozorila o njeni nevarnosti bila. "Zdi se mi, da vlada ni reagirala ustrezno, ko je polemizirala glede njenih vzrokov. Pri tem se je oprla na razlage Umarja, da so razlogi za inflacijo zunanji in da notranjih ni," je povzel.

"Reakcija vlade je bila slaba"

Ta reakcija je bila po njegovem prepričanju slaba. "Predvsem zato, ker se v primeru take razlage nič ne naredi. Ko so se zahteve po ukrepih začele stopnjevati, je nekaj morala storiti; za inflacijo je vsaj pristojna, če že ne odgovorna. Odločila se je za napad na gospodarstvo. Ne da bi bili razčiščeni vzroki, se je gospodarstvu začelo očitati, da je krivo za inflacijo," je nanizal Senjur.

Ob tem je spomnil, da smo se Slovenci za kapitalistično, tržno gospodarstvo odločili sami. "Ena od značilnosti kapitalističnega gospodarstva je, da lastniki podjetij pomembno vplivajo na gospodarstvo in da zaradi različnih dohodkov obstaja socialna neenakost, z bogataši vred," je poudaril. "Namesto da bi vlada pravočasno vzpostavila neodvisne regulatorne agencije, ki naj bolje delujejo, je kritizirala gospodarstvenike in jim pokazala, da je do njih negativno razpoložena," je dodal.

"Prihaja do izenačevanja cen v Sloveniji s cenami v območju evra"

Glavno je vprašanje, zakaj je inflacija višja kot v območju evra, je dejal. Kot je opisal, je so razlogi zanjo višje cene hrane in nafte ter to, da višje cene vedno omogočajo efektivno agregatno povpraševanje z visoko kupno močjo. "Sam vidim tudi tretji razlog," je izpostavil in opisal: "Prihaja do izenačevanja cen v Sloveniji s cenami v območju evra. Že večkrat sem ga poskušal predstaviti javnosti. Ker pa ni doživel odmeva pri kolegih ekonomistih, ga tudi v javnosti ni zaslediti."

Glede napovedi stavk je Senjur izrazil začudenje nad njihovo številčnostjo. "Morala je biti storjena politična napaka, da se je ustvarilo razpoloženje zaposlenih, da je mogoče nekaj doseči samo s tako radikalnim ukrepom, kot je napoved stavke. Menim pa, da so naši sindikati močni zato, ker so šibki njihovi partnerji, vlada in delodajalci."

"Telekom bi lahko bil samostojna družba"

O prodaji podjetij v državni lasti je dejal, da je potreben premislek. "Pri Telekomu Slovenije je treba razmisliti, ali lahko deluje kot samostojno podjetje v tehnološkem, trženjskem, poslovnem pogledu. Če se ugotovi, da je to možno, naj bo potem način privatizacije tak, da se Telekom na samostojni poti podpre. V takem primeru seveda ne more priti v poštev prodaja strateškemu partnerju, ki bi ga nazadnje v celoti prevzel."

"Moj občutek je, da bi Telekom lahko bil samostojna družba, ki bi se lahko širila. Vendar je sedanji delež države v lastnini prevelik in je razvoju podjetja v oviro. Zato je prav, da država večji del svojega lastniškega deleža postopoma proda," je v pogovoru še med drugim dejal Senjur.