Generalni sekretar zveze Nato je izjavil, da bo povezovanje protiraketnih sistemov za zaščito evropskih članic zavezništva stalo manj kot 200 milijonov evrov v prihodnjih desetih letih.
"Imamo zadostne obveščevalne podatke, da vemo, da se soočamo z resnično grožnjo, z iranskimi težnjami, kar se tiče raketne tehnologije in jedrskih programov," je dejal Rasmussen.
"To ni velik strošek za resnično zaščito pred resnično grožnjo"
"Za dodaten strošek v višini manj kot 200 milijonov evrov v obdobju desetih let boste dobili polno geografsko pokritost kot tudi zaščito pred grožnjo, s katero se soočamo danes," je poudaril Rasmussen. "To ni velik strošek za resnično zaščito pred resnično grožnjo," je dejal in dodal, da je med zaveznicami v Natu vse večji konsenz glede groženj, s katerimi se soočajo.
Zaščito vojakov na misijah bi razširili na civiliste
Nato že razvija protiraketni sistem, ki bo ščitil njegove vojake na misijah, v skladu načrti Rasmussena pa bi se zaščita razširila tudi na civiliste. Generalni sekretar je prepričan, da bo dogovor o njegovem načrtu dosežen na novembrskem vrhu Nata v Lizboni. V skladu z načrti naj bi se poveljniški in nadzorni sistem opiral na raketne sisteme, ki bodisi že obstajajo bodisi so v gradnji, kakršni so na primer nemški in nizozemski sistem ter protiraketni sistem, ki ga nameravajo postaviti ZDA v vzhodni Evropi.
Rasmussenov načrt se sicer razlikuje od ameriškega protiraketnega ščita, ki ga je predlagal nekdanji predsednik George Bush in je naletel na silovit odpor Rusije. Rasmussen poudarja, da se je z Rusijo vsekakor smiselno pogovarjati, "s političnega in vojaškega stališča".
Načelniki generalštabov Nata predvsem o Kosovu
Načelniki generalštabov članic Nata so se medtem v Bruslju dogovorili, da bo nadaljnje zmanjšanje mednarodnih sil Kfor na Kosovu, ki je bilo predvideno za jeseni, odvisno predvsem od dejanskih razmer na terenu, ne pa od "koledarja", je povedal načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Alojz Šteiner.
Sicer so načelniki govorili še o vlogi poveljstva Nata za transformacijo in o vprašanju nadaljnje transformacije tako zavezništva kot tudi znotraj posameznih držav. Rešitve, ki se iščejo, gredo predvsem v smeri postavljanja prioritet glede zmogljivosti, poglobitvi sodelovanja pri razvoju zmogljivosti, pa tudi v smeri preprečevanja podvajanja zmogljivosti na ravneh EU, Nato in Združeni narodi, je še pojasnil Šteiner.
1
