Tadej Pogačar
Petek, 3. 5. 2024, 4.00
1 teden, 5 dni
Z Miho Koncilijo, prvim trenerjem Tadeja Pogačarja, o glavnih izzivih Gira 2024
"Mislim, da Tadej ne bo vsak dan napadal in lovil etapne zmage"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,19
Tadej Pogačar je nesporno glavni favorit za zmago na letošnjem Giru.
Odštevanja je skoraj konec. Le še en dan nas loči do težko pričakovanega starta Dirke po Italiji, ki se bo začela v soboto, 4. maja, v predmestju Torina in končala tri tedne pozneje, 26. maja, v Rimu. V očeh večine je glavni favorit za zmago in priljubljeno roza majico Tadej Pogačar. O ključnih izzivih 107. izvedbe Gira, glavnih pasteh in favoritih, smo se pogovarjali z Miho Koncilijo, prvim Pogačarjevim trenerjem, danes pa športnim direktorjem in trenerjem ekipe Pogi Team UAE Generali.
Samo še en dan nas loči do začetka 107. izvedbe Gira. Priljubljena italijanska dirka, ki vse okoli sebe spreminja v rožnato, bo letos ostala znotraj meja Italije, saj so zaradi varnostnih in finančnih razlogov organizatorji obisk Švice v 15. etapi odpovedali. Dirka bo dolga 3321 kilometrov in ima 42.900 višinskih metrov. Kolesarje čaka šest gorskih, šest razgibanih, sedem ravninskih etap in dva kronometra v skupni dolžini skoraj 72 kilometrov.
Zmagovalec bo prejel enega najlepših pokalov v kolesarstvu, Pokal brez meja (Trofeo Senza Fine). Lani je bil to slovenski šampion Primož Roglič, ki ga letos na Giro ne bo.
Večina skupno zmago že vnaprej pripisuje Tadeju Pogačarju, kolesarju številki ena, ki bo na Giru nastopil prvič, a pretekle izkušnje kažejo, da se v treh tednih intenzivnega dirkanja lahko zgodi marsikaj in da so možna tudi velika presenečenja. Spomnimo, lani je Primož Roglič predzadnji dan na Svetih Višarjah pripravil preobrat, se otresel Gerainta Thomasa v roza majici, dosegel etapno in si zagotovil tudi skupno zmago na Giru.
O izzivih Gira, glavnih pasteh in favoritih, smo se pogovarjali z Miho Koncilijo, prvim trenerjem Pogačarja, danes pa športnim direktorjem in trenerjem ekipe Pogi Team UAE Generali.
Miha Koncilija
Mislite, da bo Tadej Pogačar, ki je znan po drznih napadih in dolgih solo vožnjah, kar imajo sicer kolesarski navdušenci najraje, na Giru znal varčevati z močmi? Navsezadnje ga po Giru čaka še Tour.
Na to vprašanje res težko odgovorim, Tadej je tak, kot je, in predvidevam, da se bo težko brzdal. Navsezadnje pa je tako, da vsi dirkajo, vsi si želijo biti v najboljši formi in vsak želi pokazati, kako dober je, vseeno pa mislim, da Tadej ne bo kar vsak dan znova napadal in lovil etapne zmage. Mislim, da do tega ne bo prišlo, bo pa zagotovo želel vsaj v najtežjih etapah stvari postaviti na svoje mesto oz. tam narediti razliko.
Lahko se zgodi, da bo, če se bo v prvih etapah dobro počutil, želel že tam narediti razliko, in morda pozneje vse skupaj samo kontrolirati in dirko bolj varno pripeljati do konca. To se mi zdi kar velika verjetnost, saj vsi vemo, da se v treh tednih lahko zgodi marsikaj in je vedno bolje, če imaš prednost, ki jo lahko braniš, kot pa da jo moraš nadoknaditi.
Trasa je razgibana že od samega začetka in ne gre za postopno stopnjevanje zahtevnosti. Kot rečeno, že v drugi etapi (cilj je pri svetišču Oropa na nadmorski višini 1142 metrov, prej pa kolesarje čaka 11,8 kilometra vzpona, op. p.) lahko pride do razlik med najboljšimi.
Kaj bo po vašem mnenju ključno na letošnjem Giru?
Zelo težko je izpostaviti, kaj bi lahko bilo ključno, ker se je že večkrat izkazalo, da je lahko ključna vsaka etapa. Težko je biti vnaprej pameten, kako in kaj. Mislim pa, da bo zelo pestro, že druga etapa ima cilj na vzponu, tako da se lahko razmerja v skupni razvrstitvi zelo jasno pokažejo že tako zgodaj, potem pa bo vse odvisno od kontroliranja posameznih ekip.
Če bo Tadej že na začetku oblekel roza majico, se lahko zgodi, da jo bodo v ekipi želeli braniti, lahko pa, da jo bodo prepustili ubežnikom in majico prevzeli potem bolj ob koncu dirke.
Možnih je ogromno scenarijev, prepričan pa sem, da če ne prej, se bo jasna slika pokazala najkasneje v predzadnji etapi (Alpago–Bassano del Grappa, 184 kilometrov, 4.200 višinskih metrov), ki si zares zasluži predznak kraljevska.
Profil 20. etape Gira:
Zelo zanimiv bo tudi prvi kronometer z zahtevnim ciljnim vzponom. Zanimiva je tudi dolžina, več kot 40 kilometrov, ne spomnim se, kdaj smo tako dolg kronometer nazadnje videli na grand touru. Mislim, da je to kar posebnost Gira. Tukaj bo tudi marsikaj jasno.
Profil 7. etape Gira 2024 (40,6 kilometrov vožnje na čas):
Tadej Pogačar je nesporno glavni favorit, se pa verjetno zaveda, da zmaga ni samoumevna. Kaj bi lahko bila največja bojazen zanj?
Tako kot na vsaki dirki so to padci in bolezni. Lanski Giro je potekal v izredno slabih vremenskih razmerah in hitro se lahko zgodi, da stakneš vsaj prehlad ali še kaj hujšega. Vse tri tedne bo od prve do zadnje minute treba ohranjati fokus, to bo zelo pomembno.
Kdo bi lahko v skupni razvrstitvi Pogačarju povzročal sive lase? Lani se je največ govorilo o spopadu Roglič-Evenepoel, pa je po odstopu Belgijca prišlo do obračuna med Rogličem in Thomasom. Koga bi še izpostavili s startne liste?
Glede na lanski Giro bi izpostavil Gerainta Thomasa (INEOS Grenadiers), zdi se mi, da se je na zadnji dirki (po Alpah, op. p.) vsak dan peljal bolje. Ima ogromno izkušenj in to na tritedenski dirki ogromno pomeni. Mislim, da ga ne smemo odpisati, sam ga definitivno vidim v igri za zmagovalni oder ali tik pod njim.
Geraint Thomas
Glede ostalih bi omenil še Bena O’Connorja (Decathlon AG2R La Mondiale Team), od njega se že nekaj let veliko pričakuje, tudi BORA - hangrohe ima dobro ekipo, Florian Lipowitz se je zelo izkazal na dirki po Romandiji, tudi Naira Quintane (Movistar) ne smemo odpisati. Po vrnitvi v ekipo, ki mu je po kazni dala novo priložnost, bo zelo motiviran. Seveda pa je Giro vedno nepredvidljiv in marsikdo se še lahko vmeša. Tudi Damiano Caruso (Bahrain-Victorious), ki je na Giru že bil med prvimi tremi …
Pogačar bo ob sebi imel tudi Domna Novaka, ki je letos v fantastični formi, Mikkela Bjerga, Felixa Grossschartnerja, Vegard Stake Laengena, Rafala Majko, Sebastiana Molano in Ruija Oliveiro. Kakšna se vam zdi ekipa?
Domen Novak letos kaže res zelo dobre predstave, potem je tu Rafal Majka, ki se je na Touru že večkrat izkazal kot eden bolj pomembnih pomočnikov, pa Felix Grossschartner, še en pomočnik za gore, tako da mislim, da bodo v gorah lahko kontrolirali dirko. Potem je tu sprinter Molano za sprinterske etap, pa Bjerg in Langen, vrhunska kolesarja za kontrolirat dirko na ravninskih delih. Ekipa je vrhunska.
Na Giru bodo nastopili še trije slovenski kolesarji. Luka Mezgec bo pomočnik pri sprintih Calebu Ewanu, Novak bo pomagal Pogačarju, mislite, da bo Jan Tratnik pri Vismi | Lease a Bike dobil proste roke za lov na svoj rezultat?
Prepričan sem, da ja. Na dirki po Romandiji, kjer se je vrnil po poškodbi morda še ni bil pravi, ampak glede na ekipo, kjer sicer v skupni razvrstitvi verjetno največ stavijo na mladega Ciana Uijtdebroeksa, mislim, da bo lahko imel proste roke za lov na etapno zmago. Da, prepričan sem, da bo eden tistih, ki bodo letos osvojili etapno zmago.
Preverite, kaj je Luka Mezgec povedal v Sobotnem intervjuju na Sportalu:
Pred desetimi leti, 1. junija 2014, ste bili z mladimi kolesarji Roga v Trstu, kjer ste spremljali zadnjo etapo Gira, ki jo je dobil Luka Mezgec. Kakšne spomine imate na tisti dan? Z vami je bil tudi Pogačar.
Zelo lepe. S kolesarji gremo večkrat pogledat kakšno dirko, da jih ne vozimo samo tekmovat, ampak tudi zato, da si pogledajo dogajanje na največjih dirkah, da dobijo občutek, za kako velike in pomembne dirke gre in kaj vse se odvija v ozadju. Še posebej če je to v Italiji, ki je za nas in naše kolesarje kot drugi dom, saj tam ogromno dirkamo. Mislim, da je to tudi zanje velika motivacija.
Tadej Pogačar je leta 2014 etapno zmago Luke Mezgeca na zadnji etapi Gira v Trstu spremljal v živo. Na fotografiji so njegovi klubski kolegi. Od leve proti desni: Pogačar, Žiga Jerman, Matej Merčun in Pavel Cizelj.
Če se prav spomnim, smo bili leta 2014 v Italiji z dvema kombijema, na Giro smo peljali mladince in še par kolesarjev iz kategorije dečki.
Fotografija, ki sem vam jo poslal, je nastala zelo spontano. Spomnim se, da smo se, ko smo slišali, da je Luka zmagal, hitro preselili proti cilju, potem pa se je ulilo kot iz škafa. Kot bi bil sodni dan, po moje dve minute po prihodu v cilj. Že takrat je bilo v Trstu ogromno slovenskih navijačev, seveda pa ne toliko, kot jih je na Giru zadnja leta.
Preberite še:
