Vzdrževanje avtomobilov

Konec domačega "šušmarjenja"

Časi, ko si doma sam brez težav zamenjal svečko in olje, so že davno minili. Danes pri večini avtomobilov doma ni mogoče zamenjati niti žarnice. V servisni delavnici pa bodo na avtomobil pri iskanju okvar najprej priklopili računalnik. Tehnika in tehnologija sta napredovali. Minili so časi, ko je avtomobil vzdržal sto tisoč kilometrov, ne da bi videl serviserja. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je: ali to pomeni, da so današnji avtomobili slabši, preveč zmogljivi – da ne rečem “naviti”, da danes vozimo bolj grobo ali pa so preprosto le preveč tržno zastavljeni?

So avtomobili danes manj vzdržljivi?

Na videz gotovo, saj se večinoma vozijo po dobro asfaltiranih mestnih ulicah in primestnih avtocestah. Po drugi strani pa zaradi boljše infrastrukture na leto naredijo več kilometrov pri višjih hitrostih in obremenitvah. Kaj pa marketing? So manj vzdržljivi tudi zato, ker je potrebno prodati nove modele in zaslužiti tudi po prodaji? Glede na dolgo garancijsko dobo morda to ni pravi odgovor. Toda po drugi strani prodajalci priznavajo, da sta poprodaja in servisna dejavnost gonilni sili preživetja. Popusti ob prodaji pomenijo manj dobička, ki ga nadoknadijo s servisi. Kar v praksi pomeni astronomske cene na pooblaščenih servisih.

Cene so …

Cene variirajo in se spreminjajo glede na blagovno znamko, ugled servisa in zahtevnost dela. Ne gre le za to, da posamezna dela, kot na primer menjava zobatega pogonskega jermena ali sklopke, pomenita šest ur trdega dela, ampak predvsem za to, da so nekatera dela bistveno težja in neugodnejša. Načeloma je tako, da voznika ura manj zahtevnega dela stane okoli trideset evrov, ura najzahtevnejšega pa tudi trikrat več. Pa je mogoče, da so mehaniki s srednješolsko izobrazbo bistveno dražji od doktorjev astrofizike? Očitno! A mehaniki že dolgo niso le mojstri orodja, vendar tudi elektrikarji, računalnikarji … V pooblaščenih servisih se nenehno udeležujejo izpopolnjevanj, dopolnjevanj, šolanj. Tudi v tem se skriva del razlike v ceni glede na nepooblaščene servise.

Kaj pa rezervni deli?

Del višje cene servisiranja predstavljajo tudi originalni rezervni deli. Načeloma je tako, da so ti dražji. Pa so tudi kvalitetnejši? Konec koncev se danes mnogokrat dogaja, da je proizvajalec originalnih in neoriginalnih rezervnih delov enak. Tako da pri tem ne gre za sivi uvoz ali prekupčevanje. Zgodba je namreč lahko obratna, in dobimo originalni del le na računu, kaj je vgrajeno v vozilo pa najverjetneje nikoli ne bomo pogledali.

Ste že slišali za “block exemption regulation”?

To je evropska normativa, ki v svojem bistvu potrošnikom dovoljuje nekaj več pravic in “svoboščin”. Gre za zapletena določila, ki se nanašajo na mnogo stvari, a v eni od svojih “izpeljank” v praksi voznikom omogočajo, da na servis prinesejo svoje rezervne dele in plačajo le vgradnjo. Če stvar še nekoliko razširimo, lahko na pooblaščenem servisu zahtevamo, da namesto originalnih delov vgradijo "neoriginalne". Morda je zato najpametneje, da servisa ne izbiramo po imenu, ampak po zadovoljstvu strank in možnosti ohranjanja garancije.

Videz za ceno nefunkcionalnosti

Nekaj še vedno buri domišljijo voznikov in mehanikov. Zakaj so avtomobili danes sestavljeni tako, da se v njih preprosto ne da zamenjati niti žarnice? Treba je sneti kolo, odstraniti dele v motornem prostoru in za menjavo žarnice plačati uro dela. Serviserji pravijo, da to ni njihova zarota, ampak brezbrižnost oblikovalcev. Videz je danes pač najpomembnejši, čeprav se stvari že izboljšujejo, na primer pri novem meganu. Vendar po drugi strani ima natlačen motorni prostor svojo funkcijo. Vanj tako pride manj zraka in posledično manj umazanije.

Kaj se najbolj kvari?

Za konec pustimo ob strani razmišljanje, katere znamke in modeli se najbolj kvarijo in vprašanje, ali je cena avtomobila v sorazmerju z zanesljivostjo. Stvari namreč niso tako preproste in sorazmerne. Veliko bolj jasno je, kaj je tisto, kar večino ljudi prižene na servis. Menjava olja v dobrobit življenjski dobi motorja in rehabilitacija podvozja zaradi luknjastih slovenskih cest. Ostalo pa je bolj ali manj posledica nesreč. In ker se ljudje “radi” zaletavajo, je dela veliko. Le izkušenih in visoko izobraženih mehanikov je kljub porastu dela vse manj.