Sobota, 22. 2. 2020, 8.59
4 leta, 2 meseca
Test: nissan juke 1.0 DCT tekna
Eden najbolj prepoznavnih avtov: sivo povprečje je zanj tabu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
4
Kdor se z njim poistoveti, ga lahko močno vzljubi, zato z njim ostane tudi v prihodnjih generacijah.
Novi juke ostaja eden najbolj prepoznavnih avtomobilov na slovenskih cestah, ima pa tri ključne naloge – ohraniti mesto prvega "trendsetterja" kompaktnih križancev, prepričati voznike, da je zdaj vendarle bolj prostoren in zato praktičen, ter Nissanov posel v Evropi spet dvigniti na višjo raven.
Juke je doživel evolucijsko oblikovno nadgradnjo. Malenkostno je manj poseben in drzen, še vedno pa zelo prepoznaven.
Nissan je bila v marsičem vedno pionirska avtomobilska znamka. Z modelom qashqai so začeli vsesplošen trend športnih terencev, z modelom juke pa ustvarili do takrat še nepoznan razred kompaktnih križancev. Ta danes velja za razred z največjo letno rastjo prodaje. Tudi pri električnih vozilih so bili z leafom med prvimi na cestah, a v vsakem primeru se je konkurenca odzvala, zato japonsko znamko čaka trdo delo. Marsikateri rezultat zdaj leži na plečih novega juka. Če je bil nekoč prvi in nekaj časa edini predstavnik razreda, je danes tekmecev veliko več.
Prvega juka sem si zapomnil po dveh stvareh. To je bil najbrž najbolj polarizirajoč velikoserijski avtomobil zadnjega desetletja. Ali ti je bil všeč ali ga pač nisi mogel sprejeti, takšno je bilo mnenje ulice. Vmesne poti skoraj ni bilo. Zapomnil sem si ga tudi zato, ker je bil to tisto leto čisto zares edini testni avtomobil, ki v prtljažnik nikakor ni mogel sprejeti mojega otroškega vozička.
Na cesti ga še vedno prepozna vsak
Nissan je kljub temu prodal 1,5 milijona avtomobilov (že v Sloveniji zelo spodobnih 6.150), kar kaže, da je tudi namenska vizualna polarizacija avtomobila lahko zelo koristna. Kdor se z njim poistoveti, ga lahko močno vzljubi, zato z njim ostane tudi v prihodnjih generacijah. In res, juke nikakor ni bil in še vedno ni tisto povprečje, čemur občasno – tudi pri neposrednih in prodajno morda celo uspešnejših tekmecih – rečemo avtomobilska konfekcija.
Juke je doživel evolucijsko oblikovno nadgradnjo. Malenkostno je manj poseben in drzen, še vedno pa zelo prepoznaven. To je eden tistih avtomobilov, ki ga na cesti ni mogoče zamenjati za katerega drugega. Sprednji žarometi so še vedno deljeni, maska motorja je postala celo še drznejša, enako velja za izrazite boke in dokaj majhno površino stekel.
Juke je žal na voljo le z enim bencinskim motorjem. To je litrski trivaljnik z močjo 81 kilovatov. Na testu nam je porabil od osem do devet litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Palec gor za prostorski prirastek
Bistvena pa je notranjost. Otroškega vozička danes ne potrebujem več, a v novega juka bi mi ga vsekakor uspelo pospraviti. Medosno razdaljo so mu povečali za dobrih deset centimetrov. To zagotavlja predvsem več udobja in prostora na zadnji klopi. Prtljažnik je pridobil 68 dodatnih litrov osnovne prostornine
Pod črto je torej juke še vedno posebnež in v takem okviru ga moramo tudi ocenjevati. To nikakor ni avtomobil nemške šole, kjer bi ergonomsko izpopolnili vsako najmanjšo podrobnost. Kdor se bo z jukom poistovetil in ga vzljubil, bo zlahka sprejel tudi kakšen manjši kompromis pri detajlih avtomobila. Juke pač ni avtomobil, ki bi moral ugajati vsem.
Oprema Tekna že ima tudi Nissanov nabor varnostnih sistemov Pro Pilot.
Na izbiro le en bencinski motor, kakšen bi bil z leafovim električnim pogonom?
Vseeno pa novi juke med več kot 20 tekmeci ponuja zelo omejeno izbiro. Postal je res mnogo prostornejši, žal pa je v njegovi ponudbi vsega en motor. To je litrski trivaljni bencinski motor z močjo 86 kilovatov (117 "konjev"). Kupec lahko izbira le med šeststopenjskim ročnim ali sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom DCT.
Vsakodnevna uporaba tega motorja je sicer dokaj solidna in tudi poraba goriva ni slaba, če voznik nanjo pazi. Toda kdor bo želel več živahnosti, bo v motoru opazil anemičnost in takrat se tudi poraba lahko dvigne precej čez osem litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Med vožnjo se pač nisem mogel znebiti občutka, da bi juku zelo prijal električni pogon iz modela leaf. Avtomobil bi postal še bolj trendovski, vožnja mirnejša. Tak električni juke bi bil dober odgovor tudi na priljubljeno električno hyundai kono. Ne kot izključna možnost, ampak kot dopolnitev izbire.
V zastoju zna juke učinkovito slediti koloni vozil pred njim.
Za spodobno opremljenega juka (brez popusta) vsaj 23 tisočakov
Testni juke je imel paket opreme tekna. Z vključeno dvobarvno kombinacijo in ozvočenjem BOSE je njegova cena znašala 26 tisoč evrov (trenutni popust skoraj tri tisoč evrov ni upoštevan). Oprema tekna je sicer eden višjih paketov opreme, ki pa prinaša mnogo ključnih sestavnih elementov avtomobila.
Tu je nabor varnostnih sistemov Pilot Pro, prav tako pa pohvalno dobra kamera s 360-stopinjskim nadzorom okrog avtomobila. Tako opremljen juke ima na primer radarski tempomat, zna samodejno voziti v zastojih in podobno. En razred nižja oprema N-connecta je resda 1.800 evrov cenejša, a ne prinaša vseh naštetih dodatkov.
V primeru izbire ročnega menjalnika bi bil juke še 1.900 evrov cenejši. Avtomobil z mnogo varnostnimi dodatki, ročnim menjalnikom in morda brez vpadljive dvobarvne kombinacije za okrog 23 tisočakov pa tudi ni tako slaba kupčija.
4