Variomatic

Mediji so ga dolgo napovedovali s takšnim navdušenjem, da so bili obiskovalci salona sprva menda precej razočarani nad povsem navadnim majhnim avtomobilom. 590-kubični dvovaljni zračno hlajeni bokserski motor z največjo močjo 16,4 kW (22 KM) je sicer zgolj 575 kg težko limuzino pognal do 90 km/h. Zgodba bi se tu končala, če ne bi imel posebnosti, brezstopenjskega menjalnika (CVT), ki so ga pri DAF-u imenovali "variomatic". Voznik je z njim vozil tako, da je prestavno ročico pred vožnjo premaknil naprej, potem pa le motorju dodajal in odvzemal plin. Menjalnika se je menda leta 1954 domislil soustanovitelj tovarne Hub van Dorne, ki je jermene za prenos moči opazoval na mnogih tovarniških strojih.

Sestavljala sta ga dva jermena, ki sta gnala vsak svoje kolo na zadnji premi. Za spreminjanje prestavnega razmerja sta skrbeli dve centrifugalni uteži, ki sta krmilili jermenico, pri kateri sta se lahko oboda med seboj približevala in oddaljevala, njuno delovanje pa je okrepil še motorni vakuum. Ker je imelo vsako gnano kolo svoj jermen, s tem pa pravzaprav tudi svoj menjalnik, je celoten sklop deloval tudi kot diferencial. Po zaslugi upravljanja z motornim vakuumom je DAF 600 na dolgih ravnih odsekih ceste menda celo precej presegel uradno največjo hitrost. Kljub temu, da je tovarna že ob predstavitvi zbrala precej naročil za novi avtomobil, so morali vozniki nanj počakati še dobro leto. Do konca proizvodnje leta 1963 so ga izdelali v okrog 20.000 primerkih, menjalnik CVT pa vgradili tudi v njegove naslednike.