Bo morda država v NLB-ju poskusila z javno prodajo?

Prvi minister tistih, ki pozorno spremljajo dogajanje v naši največji banki, niti ni pretirano presenetil, saj je že nekaj časa jasno, da tudi nekateri njegovi ministrski kolegi razmišljajo podobno. Nova ljubljanska banka (NLB) po mnenju mnogih potrebuje močnega tujega strateškega partnerja, ker takšna kot je zdaj, kratko malo ne more preživeti. Ali to pomeni, da namerava vlada svoj večinski delež v največji banki prodati? Na to vprašanje vsaj za zdaj še ni "enoznačnega" odgovora?

Nič novega ni, da v Sloveniji neredki, tudi najodgovornejši, zelo različno razmišljajo o lastništvu države v velikih državnih podjetjih in ustanovah, ki jih nekateri vidijo v krogu slovenskih nacionalnih interesov: denimo Telekom Slovenije, NLB, Zavarovalnica Triglav, Petrol, … Še bolj je zanimivo, da enotnega mnenja o prodaji ali ne prodaji državnih deležev v velikih sistemih nimajo niti pristojni ministri zdajšnje Pahorjeve vlade. Medtem ko se ministra za gospodarstvo in razvoj Matej Lahovnik in Mitja Gaspari "ogrevata" za izstop države iz številnih državnih oziroma večinsko državnih podjetij, bank in drugih ustanov, pa na drugi strani minister za finance France Križanič predstavlja svojevrsten "branik" pred prodajo tako imenovane državne srebrnine, velikih gospodarskih sistemov, kot sta slovenski Telekom, in ne nazadnje tudi NLB. Ta hip je zagotovo v fokusu zanimanja prav NLB: večinsko državno banko bi finančni minister rad dokapitaliziral, po njegovem pa je NLB za državo nedvomno strateško izjemno pomembna naložba v kateri mora država ohraniti ustrezen vpliv. Že več mesecev napoveduje nujno in prepotrebno dokapitalizacijo v višini okoli 250 milijonov evrov. France Križanič se je za to v Bruslju že pogovarjal z drugim največjim lastnikom NLB-ja, belgijskim KBC-jem, ki ima v naši največji banki nekaj več kot tretjinski lastniški delež, vendar dogovora z Belgijci, vztrajni finančni minister kljub vsemu ni dosegel. Kako ga sploh bi, ko pa imajo tudi sami Belgijci velike težave, ki jim jih pomaga premagati belgijska država.

Dokapitalizacija NLB-ja pa naj bi se vendar letos zgodila, morda še v prvem polletju tega leta. Vsaj tako menda še vedno upa finančni minister. Kako to sploh doseči? Če je že nekaj časa jasno, da solistična akcija vlade oziroma države ne pride v poštev, saj bi uradni Bruselj dokapitalizacijo z državnim denarjem zagotovo razumel kot nedovoljeno državno pomoč.

Za gospodarskega ministra Mateja Lahovnika je nesprejemljivo, da bi z dokapitalizacijo državnih podjetij - tudi NLB-ja - povečevali že tako velik in zaskrbljujoči milijardni javni dolg, ki naj bi konec leta znašal že okoli 15 milijard evrov. Denar za dokapitalizacijo je mogoče zbrati tudi z javno prodajo delnic. Seveda pa bi to pomenilo tudi uvrstitev delnice NLB-ja na Ljubljansko borzo, kar bi po mnenju mnogih, tudi gospodarskega ministra, spodbudilo trg kapitala. Zato torej gospodarski minister kot resno možnost ponuja, naj podjetja in posamezniki vstopijo v lastniško strukturo NLB prek javne prodaje delnic IPO (Initial Public Offering), banka pa si tako zagotovi prepotreben svež denar. Uprava banka pa bo morala po mnenju gospodarskega ministra dodobra pojasniti namen same dokapitalizacije oziroma čemu bo namenila sredstva, ki jih morebiti potrebuje.

Za mnoge (tudi v ekonomskih krogih) je IPO eden zelo elegantnih načinov, da lastnik, v tem primeru država, izstopi iz lastniške strukture podjetja. Kdaj, če sploh se bo to zgodilo, je še odprto? Za ekonomista Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete ni dvoma: NLB nujno potrebuje strateškega partnerja, če želi banka postati resnično močna banka v tem geografskem okoljuZgodovina je namreč pokazala, da državno lastništvo v NLB-ju nikakor ni bilo prednost za največjo našo banko. Belgijski KBC, ki je nekaj več kot tretjinski lastnik NLB-ja, bi bil dober strateški partner, zagotovo pa ne najboljši, meni Maks Tajnikar. Projekt z javno prodajo delnic NLB-ja pa ne bi bil najboljši, saj bi omogočil razpršitev lastništva. Tudi za mladega ekonomista Saša Polanca z ekonomske fakultete IPO ni najboljša rešitev, zagotovo pa veliko boljša kot novo zadolževanje in povečanje javnega dolga. Strateški partner za NLB je nujnost. Zagotovo pa to ne more biti KBC, meni Sašo Polanec, ker ima tudi sam velike težave. Nova Ljubljanska banka takšna, kot je zdaj, nikakor ne more preživeti, saj je konec koncev tudi ostanek "socialističnega" bankirstva, ki ne odgovarja sodobnim izzivom časa.