Bi jih kaj vprašali?

Predavatelj z velikim občutkom za teatralnost in širokim znanjem politične ekonomije je na siv zimski dan z odločnim zamahom odrinil vrata predavalnice in s krepkim korakom stopil pred študente. Njegova težka mapa je udarila po katedru, takoj za tem pa se je prostor napolnil še s profesorjevim gromkim glasom. Njegovo sporočilo je bilo: politika je kurba! Čisto vseeno je, ali se vi zanimate zanjo, saj se ona zanima za vas! V prihajajočih dneh bomo profesorjeve besede občutili v najnazornejši obliki. Zdaj so v akciji obljube. Dobivamo tri za ceno ene, plačali pa jih bomo pol zdaj in pol čez leto ali dve. Mladim bodo obljubljali delo, starim višje pokojnine, podjetništvu bodo dali krila, državni upravi pa jih bodo rezali, s sindikati bodo v prihodnje peli uglašeno ...

Velja, da moraš biti nekaj posebnega, recimo čarovnik, da iz trenutkov niča narediš izreden dogodek. Ker pri nas politiki uživajo pretirano pozornost medijev, se sem ter tja pri nekaterih zazdi, da so sposobni takega čarovništva. Kot rečeno, spet prihaja čas, ko bodo o vedno istih temah "mlatili" večno iste odgovore. Očitno so jih zdaj siti tudi že nekateri novinarji in tako je iz velike časopisne hiše do mene priromalo vprašanje, ki je spraševalo, ali je mogoče strankam in njihovim kandidatom v predvolilnem času postaviti tudi kakšno vprašanje s področja prometa. Odlično! Mogoče pa lahko vseeno vsaj malo popestrimo prihodnje debate. Dobili so me pri delu in razmislekih, ki bežijo od volilnih misli, a še tako nepripravljen sem seveda najprej pomislil na kazni. Najbolj logično se mi je zdelo, da bi politike vprašali, ali nameravajo kazni čez eno leto spet zaostriti ali bodo prekinili železno tradicijo in ohranili višino kazni na isti ravni. Morda bi bil kateri od njih še drznejši in bi napovedal znižanje, recimo za manj "nevarne" prekrške, ali pa bi ukinil "polovičke", morda učinkoviteje (kar na mestu) izterjeval plačilo, da se ne bi s pisanjem zapisnikov, pošiljanjem, odgovarjanjem in tako dalje še naprej ukvarjala cela četa uradnikov. Dodal sem še cestninjenje. Naj povedo, ali bodo še naprej sanjali o vesolju in satelitih ali pa so jim morda ljubši mikrovalovi in makromilijonski razpisi. Morda bodo rekli, da ostajajo pri vinjetah in ceni, kot je danes. Rekel sem še, da me zanima, ali kateri razmišlja o tem, da bi podrl cestninske postaje, in za koliko bi, če bi sploh, dvignili cestnine za tovorni promet. Vprašal bi še marsikaj, a je bil prostor za vprašanja skopo odmerjen in sem to upošteval. Moja vprašanja niso bila tehnično ali vsebinsko zahtevna – namenoma, zdaj je trenutek političnih obljub in zarečenih besed, prav zato se veselim odgovorov "po volji ljudstva".

Da politikov ne gre podcenjevati, avtomobilisti še kako dobro vemo. Vinjete niso bile uvedene na podlagi tehtnega in strokovnega premisleka in izbire tras avtocest so pogosto potekale v popolnem nasprotju z izvedenimi strokovnimi študijami, če omenimo le dva primera poseganja politike v stroko. Po drugi strani je prav tako res, da prav veliko od politike tudi ne smemo pričakovati. Še posebej, če njen interes za "avtomobilizem" presodimo po tem, kakšne avtomobile vozijo prvaki strank. Najmlajši avtomobil med vsemi je A8 letnik 08 (o katerem smo celo že pisali), največ strankarskih prvakov pa vozi štiri in šest let stare avtomobile, dva celo taka, ki imata plus/minus deset let. Če bi v povprečje vključili še R4 iz leta 1991, bi bilo videti vse skupaj še bolj klavrno, a pri tem moramo vseeno upoštevati želeno sporočilno vrednost tako izdelka kot letnika, zato velja staro katro iz ocene izvzeti. Največ prvakov prisega na audije (4, 6 in 8) in VW (touran in tuareg), sledijo še škoda octavia, mercedes E, BMW 5, renault espace, kia rio in volvo (niso posredovali modela in letnika). Je s starimi avtomobili kaj narobe? Ne, a je prav vedeti, da so manj varni in ekološko manj napredni, če to komu kaj pomeni. Zdi se, da je v večini primerov našim prvakom pomembno predvsem to, da je avtomobil velik, nemški in "premium". Pa tudi če je star. Kaj pa, če bi bil avtomobil novejši, številko manjši ali pa malenkost manj "premium"? V tujini ni neobičajno, da politiki pred volitvami hitijo kupovati hibridne avtomobile. Tudi tako povedo nekaj o sebi, o odnosu do sveta, okolja, izpustov …

Ampak ne sodimo še mi ljudi po avtomobilih, dajmo jih raje po tem, kar govorijo, in še bolj po tem, kar naredijo.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.