Celovški dvori: Kar čakajte, pa ne boste dobili niti 800 za kvadrat

Po prenosu prvih slabih terjatev iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank oziroma slabo banko so vodilni možje slabe banke napovedali, da ustavljajo prodajo stanovanj v Celovških dvorih. Tistih stanovanj, ki jih po propadu Vegrada zgolj prodajajo in ne prodajo, z izjemo nekaj desetih, za katera je bilo treba za kvadratni meter odšteti okoli tisoč evrov. Vodilnim in izjemno dobro plačanim menedžerjem – nekateri bodo mesečno zaslužili tudi več kot dvajset tisočakov, če bodo uspešni, pa lahko v žep spravijo še enkrat toliko – se zdi in so prepričani, da se po prej omenjeni ceni stanovanj v Celovških dvorih ne izplača prodajati.

To so podkrepili z besedami, da bi z nadaljnjo prodajo še zniževali cene na nepremičninskem trgu in da bodo v prihodnjih letih zanje iztržili bistveno več kot danes. Tukaj se gospodje, od katerih je odvisna tudi sanacija našega zavoženega bančnega sistema, močno motijo.

To, da v slabi banki z javnostjo ne želijo deliti, koliko stanovanj so dobili v upravljanje, kaj šele vrednosti prenosa teh nepremičnin, smo nekako pričakovali, še slabša pa je poteza, da teh stanovanj ne bodo takoj prodali. Dovolite, da razložim, zakaj.

Prvič. Stanovanja v Celovških dvorih že do zdaj niso in nikoli ne bodo vplivala na cene nepremičnin v prestolnici. Temu, da je res tako, pritrjuje zgodovina tega zavoženega stanovanjskega projekta. Pred dvema letoma je stečajni upravitelj Vegrada AM Bojan Klenovšek želel v stečajno maso dobiti čim več denarja in stanovanja prodajal po 2.700 evrov za kvadratni meter. Povpraševanja ni bilo. Kmalu zatem je spustil ceno na 2.000 evrov za kvadratni meter. Presenetljivo tudi takrat povpraševanja ni bilo, čeprav so v tistem obdobju novogradnje prodajali in tudi prodali za bistveno več kot 2.500 evrov za kvadratni meter. Tudi lani, ko so sklepali pogodbe v Celovških dvorih za okoli tisoč evrov za kvadratni meter, cene preostalih novih stanovanj niso drastično padale, temveč le za od 10 do 15 odstotkov.

Drugič. Povpraševanje se je sicer res dvignilo, ko se je stečajni upravitelj odločil, da bo stanovanja prodajal po principu, kdo da več. A tudi dejstvo, da se je dalo dobiti stanovanje po okoli tisoč evrov za kvadratni meter, ni bistveno povečalo prodaje. Znanec, ki sem ga srečal pred dnevi, mi ja razložil, kako je bilo to dejansko videti. Do roka, ko so zbirali nakupne prijave, je oddal ponudbo za 34 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje z 20 kvadratnimi metri veliko teraso, balkonom in garažnim boksom. Ponudil je 50 tisoč evrov. Po izteku roka je dobil pismo, v katerem so zapisali, da je šele na desetem mestu, saj so drugi ponudili bistveno več. A ko je bilo treba pokazati denar, so se vsi tisti, ki so ponujali več, umaknili in s ponudbo mu je uspelo. Toliko o prevelikem povpraševanju.

Tretjič. Sam zastavljen projekt Celovških dvorov danes še zdaleč "ne pije več vode". Ne poznam namreč nikogar, ki bi za stanovanje v soseski, kjer je več kot 800 stanovanj, v katerih lahko potencialno biva okoli 3.000 in več ljudi, odštel več kot dva tisočaka za kvadratni meter. Tisti, ki je pripravljen toliko odšteti za stanovanje, bo raje izbral manjši stanovanjski objekt (tudi rabljenega) na boljši lokaciji, saj si želi, da ga zjutraj namesto neznosnega hrupa avtobusov – blizu je namreč garaža za ljubljanski mestni potniški promet – in zvoka avtomobilov zbudi budilka.

Četrtič. Zaradi prej naštetega je ciljna skupina kupcev povsem drugačna kot pri drugih novogradnjah. Sama lega in velikost Celovških dvorov nagovarjata predvsem manj premožne ljudi, ki bolj kot na kakovost bivanja gledajo na površino samega stanovanja in jim je vse preostalo bolj ali manj drugotnega pomena. Nagovarja tiste, ki se odločajo za nakup stanovanja starejše letnice gradnje in nikakor ne preostalih novogradenj.

Petič. Čeprav v več kot četrtini stanovanj v Celovški dvorih ni bival še nihče, to še ne pomeni, da so nova. Gradili so jih v letih debelih krav, ko so investitorji zaradi prevelikega povpraševanja bolj kot na kakovost gledali na čim večji izkoristek stanovanjske površine, na vse preostalo pa pozabili. Prav tako so ta stanovanja grajena po drugačnih standardih. Tlorisi so namreč daleč od idealnih, danes pa je samoumevna tudi energetska učinkovitost objekta.

Šestič. Cene nepremičnin bodo zaradi gospodarskega položaja pri nas in nadaljnje negotovosti zagotovo še padale, tako da okrevanja nepremičninskega trga v krajšem obdobju zagotovo ni pričakovati. Stanovanja v Celovških dvorih pa bodo samevala in zaradi nevzdrževanja še izgubljala ceno.

Glede na vse in dejstvo, da v slabi banki menijo, da so ta stanovanja vredno bistveno več od cene, za katero so jih prodajali pred meseci, pričakujem vsaj to, da bodo tistim tujcem, ki so zaposleni v slabi banki, opremili stanovanja v Celovških dvorih in da bodo tam spali, namesto da bi jim plačevali drage sobe v ljubljanskih hotelih.