Sanjati je dovoljeno

Odmevnost vseh preostalih rokometnih evropskih tekmovanj sicer ni primerljiva z ligo prvakov – podobno kot v drugih športih, kjer sta nogometna liga prvakov in košarkarska evroliga daleč pred ostalimi – a od četrtfinala naprej se tudi to spreminja. Sploh tekmovanje v pokalu EHF, kjer je ob kar treh nemških klubih konkurenca izjemna. Z njimi prihaja tudi medijska pozornost. Slovensko Gorenje je v prvih dveh fazah z odliko opravilo nalogo, s prebojem v četrtfinale pa vnovič nabralo pomembne točke naši državi na lestvici Evropske rokometne zveze. Ko bi se za slovenske podprvake le tako nadaljevalo. Pred leti so že okusili slast finala, ob ugodnem žrebu pa bi lahko tudi letos stopili še kakšno stopničko više. Ob tem, da "ose" krasi dobra igra in da so v naletu, ni prav nič nemogoče.

Lep uspeh v tretjerangiranem pokalu je vknjižil celjski klub, ki se je pred sezono odločil za pomladitev ekipe, tipanje evropskega terena v pokalu pokalnih zmagovalcev in nabiranje izkušenj. Morda nazadnje igra proti danskemu nasprotniku ni bila zelo prepričljiva, a na koncu šteje zgolj preboj med osem najboljših. Če bi jim zdaj nasproti stopil Flensburg ali pa Gummersbach, bi bilo vprašanje, če je kakovosti za polfinale dovolj. V najmanj kakovostnem evropskem tekmovanju, kjer predstavniki prvih šestih držav z lestvice sploh ne igrajo, mariborska zasedba spada med favorite na papirju. V tem pokalu so se v minuli sezoni veselili rokometaši Kopra, a ni bilo preprosto. Sanjati pa je vseeno dovoljeno.

In sanjajo lahko prav vsi. Vsaj še danes, pred torkovim žrebom na Dunaju, kjer bodo dobili nasprotnike v četrtfinalu. Slovenski rokomet se je v zadnjem času nekoliko dvignil, tako organizacijsko kot rezultatsko. Velik zagon je dala reprezentanca na nedavnem prvenstvu v Srbiji, če bi ga klubi v tekmovanjih stare celine nadaljevali, bi bilo še lepše. Razmerja moči v Evropi so v zadnjem času precej bolj izenačena kot pred dvema letoma. Predvsem po finančni plati. Z izjemo sodelujočih v ligi prvakov razlik pravzaprav ni. Zato je možno prav vse. Vsaka točka, vsaka naslednja stopnica pa šteje skorajda dvojno. V prihodnji sezoni bo slovenski rokomet spet imel dva predstavnika v ligi prvakov, tekoča sezona pa bo dala obrise za obdobje 2013/14.

Ob vsem tem nosi posebno težo napredovanje Cimosa Kopra v elitnem tekmovanju. Če se bo izognil favoritom, še toliko lepše, sicer pa so tudi možnosti slovenskih prvakov povsem realne. To so dokazali na več tekmah te sezone, še posebej pa na zadnji v Hamburgu, kjer so se zoperstavili ekipi s skorajda trikrat večjim proračunom in zvezdniško zasedbo, ki bi si jo želel vsak. Sledijo izločilni boji – dve tekmi pa sta vselej nekaj posebnega. Igra, navdih in sreča = žoga pa je tako ali tako okrogla.