Slovenska obsedenost s plehom

Standard Slovencev je od začetka krize močno upadel. To človek lahko opazi že ob obisku trgovin; nakupovalni vozički niso več tako polni, vse več se proda nizkocenovnih izdelkov oz. izdelkov trgovskih znamk. Skratka mnogi že živijo po načelu "gledati moram na vsak evro, še posebej, za kaj ga bom porabil". To sicer velja za večino, a še vedno se najdejo takšni, ki živijo prek svojih zmožnosti. Zaradi avtomobila! Vozni park pri nas se je v zadnjih letih resda poslabšal (prodaja novih avtomobilov se je zmanjšala za okoli petino), a po tem segmentu še vedno lahko najmanj konkuriramo najboljšim državam v Evropi. Tujcem tako še vedno ni jasno, s kakšnimi avtomobili se vozimo Slovenci. Nam je jasno. Avto ostaja naš (takšnih, ki tako mislijo, je po mojem prepričanju vsak dan manj) statusni simbol! Pa tudi, če nam primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin in komaj shajamo čez mesec, je vsaj nekaterim pomembneje imeti nov in dober avto. Za njega so namreč pripravljeni "stiskati" do konca. In prav ta paradoks sem doživel prejšnji teden, ko sem se odpravil v eno izmed številnih diskontnih trgovin. Že takoj, ko sem izstopil iz vozila, sem ga opazil. Gospoda srednjih let, povprečno oblečenega, z novim audijem A6. Pa ne zaradi novega prestižnega avtomobila, temveč ker je svojega jeklenega konjička, kljub relativno praznemu parkirišču, parkiral na mestu, ki je rezerviran za invalide. Razlog: takrat je rahlo deževalo in omenjeno parkirišče je najbližje vhodu v trgovino. Dovolilnice za parkiranje na tem mestu jasno ni imel! A tu se vse šele začne. Lastnik omenjenega avtomobila je iz žepa vzel akcijski katalog in se odpravil po nakupu. Že to, da oseba, ki se v trgovino pripelje z avtomobilom, vrednim vsaj 40 tisoč evrov, nakupuje po katalogu, je skregano z logiko. No, mogoče pa želi samo preveriti, kaj se ta dan še posebej splača kupiti, sem si mislil. A me je že čez nekaj minut spet presenetil. Njegov sin ga je namreč vprašal, ali si lahko izbere izdelek, vreden nekaj evrov, on pa mu je odgovoril: "Ne danes, to ni v akciji." Ostal sem brez besed! Razumel bi, če bi mu rekel, da to ni zdravo jesti, da mu je to kupil že včeraj, da imajo tega dovolj že doma … Najprej aroganca in občutek pomembnosti, češ jaz lahko svoj dober avtomobil parkiram, kjer se mi zljubi, po drugi strani pa velika beda, saj zaradi nepotrebnih, prevelikih stroškov za avto otroku očitno ne more privoščiti nekaj povsem običajnega. Verjamem, da je takšnih vsak dan manj, saj se mnogi že zavedajo, da avtomobil pač veliko stane. Koliko omenjenega možakarja njegov audi, mi ni jasno, a očitno preveliko, če okoli sedemletnemu otroku, ki živi za trenutek, ne želi kupiti malenkosti za nekaj evrov, ki pač ni v akciji. Je pa dejstvo, ki se ga velika večina sploh ne zaveda, in sicer da povprečna štiričlanska družina za povprečen novejši avto mesečno odšteje najmanj 400 evrov mesečno (financiranje, vzdrževanje, zavarovanje, gorivo)! Nič bistveno manj družine ne stane, če ima dva starejša avtomobila. To pa na leto pomeni okoli pet tisočakov samo za avtomobil oziroma skoraj pet povprečnih slovenskih plač! Avtomobil tako zajeda pomemben del družinskega proračuna, zato je treba vsaj dvakrat premisliti, še bolje pa narediti realen izračun (če je to sploh mogoče) njegovih stroškov, ali je nakup novega jeklenega konjička res tako ugoden, kot je slišati iz reklam.