V prvem večstranskem pobotu je obveznosti za 1,402 milijarde evrov prijavilo 21.344 dolžnikov. Od tega je bilo 95,9 odstotka obveznosti prijavljenih v obvezni, 4,1 odstotka pa v prostovoljni pobot.
Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je v večstranskem pobotu, ki ga je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih izvedla konec minulega tedna, zmanjšala za skoraj 90 milijonov evrov.
Sodelovalo je manj kot 30 odstotkov vseh podjetij
"V tem prvem pobotu se je zadolženost med poslovnimi subjekti zmanjšala za 90 milijonov evrov. Ta podatek morda danes lahko primerjamo z aktualnim podatkom o izgubah slovenskih bank v letu 2010, ki so dosegle prav tak znesek," je za Radio Slovenija povedala direktorica Ajpesa Romana Logar. Darko Končan z zbornice davčnih svetovalcev pa je opozoril, da je sodelovalo manj kot 30 odstotkov vseh podjetij. "Prepričan sem, da jih je seveda bistveno več, ki imajo neplačane obveznosti. Ocenjujem, da je to zelo nizek izplen."
Polovica dolžnikov je uspela pobotati vsaj del obveznosti
Med gospodarskimi družbami je glede na njihovo velikost svoje obveznosti prijavilo 23 odstotkov vseh mikro družb, 62 odstotkov vseh majhnih družb, 64 odstotkov vseh srednjih družb in 57 odstotkov vseh velikih družb (skupaj 26 odstotkov vseh družb). Vsaj del obveznosti je v tem krogu uspelo pobotati 10.485 ali 49,12 odstotka dolžnikom, ti dolžniki pa so pobotali skupaj 89,98 milijona evrov.
Vlada zadovoljna, gospodarstvo ne
Z ministrstva za finance so sporočili, da so rezultati pozitivni in da jih sprejemajo z zadovoljstvom. In če je vlada že ves čas prepričana, da bo obvezen večstranski pobot zmanjšal zadolženost vseh sodelujočih, v gospodarstvu opozarjajo, da bo še poslabšal likvidnost podjetij.
Hribar Milič: V Sloveniji za vsaj dve milijardi evrov nepokritih računov
Kot je pojasnil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, pripravljavci predloga obveznega pobota utemeljujejo svoje argumente na podmeni, da je kapitala dovolj. Nasprotno pa je po izračunih zbornice v Sloveniji za vsaj dve milijardi evrov nepokritih računov "in jih nikoli ne bo moč pokriti". Pri tem je naštel primere Merkurja in gradbenega sektorja. Uvedba obveznega pobota bo tako samo še poglobila likvidnostne probleme slovenskega gospodarstva, je prepričan generalni direktor GZS.
Verjetno bo treba popraviti zakon
Predstavniki štirih zbornic - gospodarske, obrtno-podjetniške, davčnih svetovalcev in računovodskih servisov -, Ajpesa in vlade so se sicer že sešli na delovnem sestanku in se dogovorili o reševanju odprtih vprašanj v zvezi s poboti. Za vnaprej naj bi se že dogovorili za spremembo urnikov pobotov, za večino drugih sprememb pa naj bi bilo treba popraviti zakon. Končan predlaga, da zelo majhnih zneskov ne bi prijavljali. Zavzema se tudi za spremembo rokov za prijavo v pobot in omejevanje kaznovanja v začetnem obdobju. Obrtna zbornica pa zahteva znižanje tarife oziroma odpravo minimalne cene in tudi črtanje tistega dela zakona, ki določa, da lahko davčna uprava izvzame iz sistema Ajpes prijavljeno obveznost.
Sodelovati so morali vsi dolžniki, ki zamujajo s plačilom
V prvem obveznem pobotu medsebojnih obveznosti podjetij so morali v skladu s pred kratkim uveljavljenim zakonom sodelovati vsi dolžniki, ki zamujajo s plačilom svojih obveznosti. Dolžniki bodo lahko obveznosti, s katerimi so prišli v zamudo še pred uveljavitvijo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, prijavili tudi v naslednji krog obveznega pobota.
2
