Bo Janez Janša ostal poslanec ali ne? (video)

Večina teh mnenje preučuje in se o njem ne izreka. Po mnenju pravnikov je ustavno dopustno tako prenehanje kot mirovanje mandata obsojenega poslanca.

Horvat je novinarjem pojasnil, da je poročilo skupine pravnikov v DZ prispelo v sredo pozno popoldne, danes zjutraj pa ga je posredoval vsem vodjem poslanskih skupin. Sam mnenje še preučuje in se ne želi izrekati, katera od možnosti glede Janševega mandata mu je bliže. Poslanska skupina SMC bo mnenje preučila na svoji torkovi seji, tako bo tudi po Horvatovih besedah seja mandatno-volilne komisije, na kateri bo govora o Janševem mandatu, sklicana prihodnji teden. Odločitev glede Janševega mandata bo tako še vedno v rokah presoje politikov.

Kakšne možnosti dopuščajo pravniki Pravniki namreč v strokovnem mnenju, ki obsega 19 strani, dopuščajo tri možnosti. Po njihovih navedbah uveljavljene metode razlage pravnih aktov kažejo na to, da se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.

Namen je po mnenju pravnikov zagotoviti učinkovito in svobodno izvajanje funkcije poslanca. Glede na ta namen "trenutek, ko je bila oseba, ki ima mandat poslanca, obsojena, ni bistven". V skladu s tem DZ ugotovi, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. Torej DZ o tem ne odloča.

Lahko pa DZ odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar je treba o tem posebej odločiti. Če se DZ na podlagi presoje odloči, da bo uporabil izjemo, je po mnenju pravnikov smiselno, da pri tem oceni, ali poslanec kljub obsodbi in prestajanju kazni lahko sodeluje pri delu DZ. Pri tem mora upoštevati dolžino in način prestajanja kazni ter ugotoviti, kdaj bi poslanec spet lahko sodeloval pri delu DZ, opozarjajo pravniki.

V času, ko poslanec ne more sodelovati pri delu DZ, ker je na prestajanju kazni, bi na ta način poslanec sicer ohranil mandat, vendar ga v tem času ne bi mogel izvrševati. Gre torej za poseg v pasivno volilno pravico obsojenega poslanca, ki bi se omejeval le na čas, dokler je poslanec v zaporu. Poslancu v tem primeru ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi pa ga mogel izvrševati, dokler je v zaporu, pojasnjujejo pravniki.

S tem navajajo t.i. možnost mirovanja poslanskega mandata. V tem primeru se odpira vprašanje, ali se uporabi institut nadomestnega poslanca. Če gre za dalj časa trajajočo kazen, bi bilo po navedbah pravnikov smiselno vsaj v prihodnji zakonodaji razmisliti o uporabi tega instituta, podobno kot v primeru, ko poslanec opravlja funkcijo ministra in se lahko vsak trenutek, če preneha biti minister, vrne na poslanski sedež.