Jovanović: Kljub Tadićevi jezi na Pahorja odnosi s Srbijo ne bodo ogroženi

Urednik politične redakcije največjega srbskega dnevnika Blic Nikola M. Jovanović je za SiOL.net povedal, da je bila usoda neudeležbe Srbije na konferenci o Zahodnem Balkanu zapečatena po sredinem srečanju med Tadićem in Pahorjem v Beogradu. Jeza srbskega predsednika je bila po besedah Blicovega neimenovanega vira, ki je blizu predsedniku, posledica dejstva, da je Pahor prišel s predlogi, ki so bili v nasprotju z načeli o organizaciji konference, ki so bila dogovorjena v začetku marca.

Kaj je za Srbijo najbolj sporno? Zakaj je bil Tadić po srečanju s Pahorjem nezadovoljen? Na začetku pogovorov o organiziranju konference na Brdu je Srbija vztrajala, da lahko predstavniki Kosova na Brdu sodelujejo le pod oznako Kosovo-Unmik. Kasneje je bila sprejemljiva tudi ideja, da bi pred predstavniki vseh držav stal napis z imenom držav, medtem bi bila vodja misije ZN na Kosovu (Unmik) Lamberto Zannier in premier Kosova Hasim Thaci označena le z njunimi imeni. To je bilo pred ptujskim srečanjem 5. marca dogovorjeno, nato pa so se začeli zapleti. Tadić je bil jezen, ker so bili z novimi Pahorjevimi predlogi kršeni predhodni dogovori.

Ali lahko to nezadovoljstvo vpliva na odnose med državama? Mislim, da ne. Gre za to, da Srbija ne more odstopiti od načelnega stališča glede vprašanja Kosova. Vztrajanje je posledica strategije srbske politike, katere končni cilj je doseči nova pogajanja o statusu Kosova. Vprašanje je, koliko je to realno, a Srbija pri pogovorih v mednarodni skupnosti lahko nastopa le s formulo "strinjamo se, da se ne strinjamo".

Kako visoko na političnem dnevnem redu je pri vas vprašanje konference na Brdu? Zdaj je bolj v ospredju vprašanje sprejetja deklaracije o Srebrenici v srbskem parlamentu. Je pa bilo zanimivo, da smo za Pahorjev prihod v Beograd izvedeli v zadnjem trenutku. Menim, da je bil beograjski sestanek s Tadićem Pahorjev zadnji poskus, da bi prišli do rešitve. Pri nas se več pričakuje od junijske konference EU–Zahodni Balkan v Sarajevu.

Srbija verjetno glede vprašanja statusa Kosova tudi v prihodnje ne bo popuščala? Ne, toda morala bi si prizadevati, da najde model, po katerem bi bilo mogoče njeno sodelovanje na mednarodnih srečanjih. Problem je tudi v tem, da še nimamo odločitve meddržavnega sodišča v Haagu, kjer poteka razprava o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova. Srbija bo zato morala paziti, da ne bo v neke vrste prostovoljni izolaciji v mednarodni skupnosti, zato bi morala s Kosovom sodelovati pri projektih, kjer vprašanje statusa ni ključno.