Sreda, 30. 9. 2020, 9.16
3 leta, 7 mesecev
Minister Koritnik in predstavniki občin podpisali dogovor o povprečnini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
3
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predsedniki združenj občin, Peter Misja, Robert Smrdelj in Gregor Macedoni, so danes podpisali dogovor o povprečnini za leti 2021 in 2022. Za obe leti se povprečnina določa v višini 628,2 evra. Predstavniki občin so ob tem izrazili zadovoljstvo z dialogom in sodelovanjem z aktualno vlado.
Da so s predstavniki reprezentativnih združenj občin dosegli načelen dogovor o povprečnini za prihodnji dve leti, je minister sporočil v ponedeljek po seji delovne skupine za lokalno samoupravo. Ob današnjem podpisu dogovora je poudaril, da je bil dogovor o višini povprečnine v zadnjih 15 letih dosežen le štirikrat. Da se ga doseže pred umestitvijo v proračunske dokumente, pa je po njegovih besedah dokaz o kakovosti tvornega sodelovanja z občinami in župani, piše STA.
Predstavniki združenja občin izpostavili dobro sodelovanje z vlado
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja je poudaril, da je dialog v času sedanje vlade izredno dober, predvsem z ministrom, ki razume lokalno samoupravo. "Pravzaprav se je zdaj spoznalo, da smo partnerji države, da nismo nek nasprotnik, da smo v istem čolnu," je dejal Misja. Po njegovih besedah verjetno niso dobili vsega, kar v občinah potrebujejo, in nekaj občin je še zmeraj finančno podhranjenih. Vendar pa so to sredstva, ki zagotavljajo normalno delovanje občin, če bo izpolnjeno vse drugo, kar je bilo rečeno, je dejal.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je prav tako izpostavil dobro sodelovanje in partnerski odnos z vlado, resornim ministrom pa tudi predsednikom vlade in drugimi resorji, medtem ko po njegovih besedah stvari v preteklosti velikokrat niso šle v pravi smeri. Da vlada razume pomen lokalne samouprave, se drži zapisanih zavez in predvsem vodi dialog na način partnerstva, je poudaril tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni. "Mislim, da je to dobra novica za vse nas, da bo v lokalna okolja, kjer delujemo in bivamo, prišlo več denarja," je dodal po poročanju STA.
Za 40 evrov višja povprečnina
Določitev povprečnine pri 628,2 evra na prebivalca po ministrovih besedah pomeni približno 40 evrov višjo povprečnino, kot je bila pred nastopom te vlade. Za vse občine skupaj pa to pomeni približno 80 milijonov evrov več. A je po njegovih besedah dogovor o višini povprečnine "le en korak v pravi smeri". Zavedajo se namreč, da to še ne rešuje vseh težav, ki jih imajo župani in občine. Je pa temu, da se pogovarjajo o težavah in jih rešujejo, po njegovih besedah namenjena delovna skupina za lokalno samoupravo, navaja STA.
Za občine so ob višini povprečnine bistvene še nekatere rešitve, za katere aktivnosti še potekajo, tako zakon o finančni razbremenitvi občin kot tudi skrajšanje prehodnega obdobja za sofinanciranje občinskih investicij po 21. členu zakona o financiranju občin. Smrdelj in Macedoni pa sta izpostavila tudi črpanje evropskih sredstev.
Občine bodo z zakonom razbremenili za skoraj 40 milijonov evrov
Kot je dejal minister Koritnik, bo predlog zakona o finančni razbremenitvi občin obravnavan že na prvi redni seji DZ v oktobru. Z njim pa bodo občine razbremenili za skoraj 40 milijonov evrov, s posebnim poudarkom tudi na občinah z romskim prebivalstvom. Prav tako potekajo aktivnosti, da bi delo, ki ga imajo občine pri investicijah in njihovem sofinanciranju s strani države, naredili bolj fleksibilno, ga administrativno razbremenili. Zelo optimističen pa je tudi, kot pravi, da jim bo uspelo odpraviti prehodno obdobje pri sofinanciranju občinskih investicij, tako da bi bilo šestodstotno sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi mogoče že v naslednjem letu, piše STA.
"Vesel sem, da je resna namera v smeri skrajšanja tega prehodnega obdobja," je dejal Smrdelj. Največji delež tega sofinanciranja namreč pripada občinam z največjim indeksom razvojne ogroženosti. Kot še en izziv pa je izpostavil poenostavitev sedanjih postopkov za uporabo teh sredstev.
Pri kohezijskih sredstvih gredo po njegovi oceni stvari v pravi smeri. Kot je dejal, so tu sicer vezani na pravila EU, a ima občutek, da se bo poskušalo, kolikor se da, "poiskati sinergije oz. rešitve in te okvirje razmajati na način, da bodo maksimalno kompatibilni s potrebami v lokalni skupnosti".
Smo pred obdobjem, v katerem bo izziv čim bolj pametno in razvojno usmerjeno porabiti denar, ki je na voljo, je glede črpanja evropskih sredstev ugotavljal tudi Macedoni. "Vesel sem, da občine tudi s tem dogovorom danes prehajamo v to obdobje v boljši kondiciji," je dejal po pisanju STA.
3