Četrtek, 22. 6. 2023, 13.39
10 mesecev, 2 tedna
Kumer: Za podporo pri pridobivanju energije iz OVE 150 milijonov evrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Vlada je danes izdala uredbo o pomoči za pospešitev uvajanja energije iz obnovlljivih virov (OVE) in posodobila nacionalni energetski in podnebni načrt. Na seji vlade je bila sprejeta tudi novela zakona o kmetijstvu, ki bo omogočila spremljanje podatkov v prehranski verigi, kar bo omogočalo prehransko varnost. Sklepe sta po seji vlade predstavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
"Evropska komisija je zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize začasno dovolila državam pripraviti ukrepe, ki bi bili bolj usmerjeni. Imamo pripravljen podzakonski akt, ki ureja pomoč pri investicijah v proizvodne naprave za pridobivanje energije, shranjevanje električne energije in toplote ter pridobivanje energije iz obnovljivih virov," je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
"Pospeševali bomo pridobivanje energije iz sončnih elektrarn, geotermalne in vodne energije," je dodal Kumer in navedel tudi pogoje za pridobivanje pomoči. Za podporo bo na voljo 150 milijonov evrov, z javnim pozivom predvidoma septembra 2024, sheme pa bo izvajalo podjetje Borzen.
Drugi dokument, ki ga je sprejela vlada, je nacionalni energetski in podnebni načrt. Gre za posodobitev različice načrta iz februarja 2020. Minister je navedel, da bi v skladu s strategijo lahko Slovenija postala ogljično nevtralna do leta 2050.
Povišali delež obnovljivih virov
Veljavni NEPN, ki je bil sprejet konec februarja 2020, pokriva obdobje 2021–2030, s pogledom do 2040. Posebna pozornost je posvečena ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in elektroenergetsko medsebojno povezanost.
Kumer je pojasnil, da predvidene posodobitve prinašajo bolj ambiciozne cilje. Cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 je tako po novem postavljen na ravni med 30 in 35 odstotkov, "odvisno, kakšni ukrepi bodo sprogramirani". V aktualnem NEPN je pri 27 odstotkih.
Pri prometu, ki je eden največjih porabnikov energije v Sloveniji in tudi eden največjih virov toplogrednih plinov, se po novem pričakuje povečanje emisij za tri odstotke (trenutno za 12 odstotkov).
Kljub bolj ambicioznim ciljem so tudi do posodobljenega dokumenta kritični v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, kjer pravijo, da trenutno besedilo ne sledi zavezujočim ciljem pariškega podnebnega sporazuma in ugotovitvam znanstvenikov, prav tako pa ne upošteva resnosti okoljske krize. V gibanju med drugim zahtevajo okrepitev podnebnih ciljev in preprečitev "podnebnega zloma". "Dokument naj v skladu z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom predvidi zmanjšanje izpustov za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.
Spremljanje cen v celotni prehranski verigi
"Sprejeta je bila novela zakona o kmetijstvu, ki bo omogočila mehanizem spremljanja podatkov v celotni prehranski verigi od kmeta do kupca. S tem bo bistveno izboljšana prehranska varnost. Omogočena bosta spremljanje in hiter odziv v primeru težav, kar bo pripomoglo k večji učinkovitosti," je povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.
Dodala je, da je pomemben element prehranske varnosti tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.
Novi zakon prinaša dve ključni novosti: omogočil bo prenos pristojnosti glede spremljanja cen z ministrstva za gospodarstvo na ministrstvo za kmetijstvo. Dobili smo pravno podlago za izvedbo zbiranja in analiziranja podatkov o cenah, količinah in poreklu živil v verigi preskrbe s hrano.
Druga novost, ki jo zakon prinaša, je ohranjanje in razvoj kmetijstva v zamejstvu. Prinaša podlago za financiranje kmetijskih organizacij Slovencev v zamejstvu na podlagi letnih programov dela.
