Nedelja, 25. 11. 2018, 10.00
5 let, 5 mesecev
Največji odvzem medvedov do zdaj: zakaj jih mora umreti 200
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
104
"Samo, če bo neka lokalna skupnost v splošnem podpirala neko živalsko vrsto, bo ta obstala, v nasprotnem primeru se jo iztrebi, kar je zgodovina že večkrat pokazala," pravi Rok Černe.
Vlada je v četrtek sprejela predlog in izdala odlok, v katerem je v enem letu predvidela odvzem 200 rjavih medvedov iz okolja. Za odstrel je v odloku predvidenih 175 medvedov, kar je do zdaj največ, dodatnih 25 je predvidenih zaradi izgub, kot so povoz in druge oblike smrtnosti. Kot vedno je podatek o odstrelu medvedov izzval burne odzive. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice že napoveduje sprožitev upravnega spora.
Gostota medvedov je v Sloveniji največja na Kočevskem in Notranjskem, prav tu je tudi največ srečanj med medvedi in ljudmi. Najpogostejša škoda zaradi medvedov nastane na drobnici, takoj na drugem mestu pa so čebelnjaki, je pojasnil Rok Černe z oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Hranjenje znotraj območja medveda je po njegovem mnenju kontroverzen ukrep, a zadnje študije z univerze kažejo, da v določenem jesenskem obdobju tudi to pripomore k temu, da medvedi manj zahajajo v naselja, pojasnjuje Černe.
Odvzem predvsem zato, da se ustavi rast populacije
V letu 2007 so izvedli prvo, v letu 2015 pa drugo genetsko štetje medvedov. "Po teh dveh štetjih in preostalih podatkih, ki jih spremljamo, so na Univerzi v Ljubljani naredili model gibanja populacije. Pokazalo se je, da populacija raste. Če je bilo leta 2007 okoli 430 medvedov in leta 2015 okoli 600, jih je zdaj že 750," je dejal Rok Černe, ki je tudi vodja projekta priprave načrta za odstrel. Pojasnjuje, da so letos šli pri predlogu le malenkost nad prirastek, saj je namen ukrepa predvsem, da se ustavi rast populacije.
Prvič je s predvidenim številom medvedov za odstrel zadovoljna tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. "Tako predviden odvzem odraža resnično stanje na terenu in pomeni prvi korak k izboljšanju razmer," so julija zapisali v sporočilu za javnost, kjer so omenili tudi, da odstrel nikakor ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije medvedov.
V Sloveniji ena od največjih gostot medveda v Evropi
Odstrel je torej opredeljen le na temelju rasti populacije. Preden so pridobili nove podatke, so se ravnali po referenčnem letu 2007 in vzdrževali nekakšno konstanto odvzema okoli sto medvedov na leto. Proti koncu leta 2017 so dobili rezultate štetja leta 2015 in projekcija za naprej je pokazala rast, zaradi česar je skok v letošnjem letu večji, kot je bil prej dlje časa, pojasnjuje Černe.
"V Sloveniji imamo eno od največjih gostot medvedov v Evropi, medvedi pa so kompetitivni. Če je gostota prevelika, se lahko začnejo medvedi izrivati iz osrednjega območja. Dominantni samci povzročijo, da se mlajši samci in samice iz strahu umikajo proti urbanim območjem," pravi Černe, zato so prepričani, da je treba številčnost uravnavati, saj je naravna kapaciteta okolja višja, kot je človekova toleranca do medveda.
"Imamo nove podatke, ki so pripomogli k temu, da smo predlagali večji odstrel. To kaže, da populacija hitro raste. To se dogaja postopno že v zadnjih stotih letih, to je daljši trend, ni kaj novega," pravi Černe in doda, da se število medvedov in volkov, ne pa tudi risa, pri nas povečuje.
Vpeljevati je treba vse ukrepe, odstrel je le eden izmed njih
Pomembno je predvsem razumeti, da gre za kombinacijo ukrepov, da odstrel ni edino orodje, s katerim upravljamo medvede, je poudaril Černe. Kot pravi, je treba poskrbeti za zaščito premoženja, za zaščito čebelnjakov. Ukvarjati se je treba z ozaveščanjem, preprečevanjem dostopov do hrane, nikakor ne sme biti odstrel edini ukrep, brez drugih namreč ne bo šlo, meni Černe.
Populacije divjadi je sicer mogoče upravljati samo na znanstven način, meni predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač. Zato so lovci tudi pristopili k projektu, v katerem so s pomočjo metode DNK že pred sedmimi leti prvič v Sloveniji z znanstveno natančnostjo 95 odstotkov ugotovili, da je bilo v Sloveniji 425 medvedov (ob odstopanju 20 primerkov več ali manj), pojasnjuje Bradač.
"V zadnjih petih letih smo doživeli več kot 30-odstotni prirast. Za letošnji načrtovani odvzem, ki je sicer nekoliko večji, dvomim, da bo pokril naravni prirastek v okolju," meni Bradač. Po njegovih besedah naše okolje prenese okoli 400 ali 500 medvedov, kolikor smo jih imeli pred petimi leti.
"Kar se je z brezmejnim okoljevarstvenim odnosom zgodilo na primer v Pirenejih, je to, da kadarkoli izvozimo tja medveda, na žalost pogine, ker kmetje v koruzo primešajo steklo in medved umre v hudih bolečinah. Pri nas sicer česa takšnega ljudje ne počnejo, a za preživetje medveda je ključno, da je populacija uravnotežena z okoljem," pojasnjuje Bradač.
"Medved se širi, dogovoriti se moramo, kolikšno število je še sprejemljivo"
"V Sloveniji se moramo dogovoriti, koliko je sprejemljiva številka medvedov, s katerimi lahko živimo eni in drugi – torej tako tisti, ki želimo videti medvede, kot tisti, ki jih ne želijo. Tudi jaz nisem proti medvedu in ga rad vidim v naravnem okolju, a opažamo, da je prirastek tako velik, da je treba upravljati populacijo tudi na ta način," potrebo po odstrelu utemeljuje Bradač.
"Populacija medveda se širi. Medvedka približno dve leti vodi s seboj dva mladiča, nato pa ju nažene stran in dobi druge. Ko medved išče svoj prostor, zaide na urbana območja, imeli smo primer medveda v bližini živalskega vrta, pa medveda pri Osnovni šoli Oskar Kovačič na Rudniku. V petih letih je ta prirast prevelik, tega ni mogoče narediti drugače. Če pa bi jih hranili, da bi jih odvračali od urbanega okolja, pa bi se populacija še povečevala," meni Bradač.
"Narava se ne zmore več uravnavati sama, človek je že preveč posegel vanjo"
"Ko ljudje razlagajo, da se zmore narava uravnavati sama, ne vedo, o čem govorijo. V evropskem prostoru ni več divjine, ki bi uravnavala sama sebe, niti v kočevskem pragozdu ni več tako. Danes živimo v kulturni krajini, v katero je človek posegel tako močno, da samoregulativni mehanizmi ne delujejo več," pojasnjuje Bradač.
Po njegovih besedah je populacije divjadi, kjer jih je preveč, treba zato uravnavati tudi z odstrelom, po drugi strani pa na Lovski zvezi podpirajo projekt ponovne naselitve risa, ki mu grozi izumrtje.
"Če risa pustimo pri miru, nam bo izumrl, po drugi strani pa ravno medved, ko išče hrano, škoduje risu. Najde njegovo, mu jo poje in ga sili k temu, da ris bistveno več lovi in se napreza," razlaga Bradač.
Še naprej moramo biti pozorni tudi na zaščito premoženja
"Kar mislim sam in kar zagovarjamo tudi na Zavodu za gozdove, je, da je treba vpeljevati vse ukrepe. Še naprej je treba vpeljevati zaščito premoženja. Če bodo ovce nezaščitene, jih bo medved napadel. Vpeljevati je treba čim več medovarnih smetnjakov in kompostnikov, da ne bomo medvedov privabljali v bližino naselij. To je del ukrepov, ki je nujen.
Da so visoke mreže pod električno napetostjo učinkovite pri varovanju čebelnjakov, so ugotovili ob analizi obdobja, preden so jih razdelil, in po njem. "V zadnjih osmih letih smo razdelili že več kot sto visokih elektromrež. V analizi, ko smo upoštevali povprečje treh let, preden so ljudje namestili mreže, in povprečje treh let po tem, smo ugotovili, da so mreže učinkovite, škodo smo zmanjšali za 130 tisoč evrov. To so zelo učinkoviti ukrepi, ki jih je treba uvesti in to skrbno vzdrževati, saj delujejo na psihologijo medveda. Če ga tok močno strese, se bo ustrašil, če ga ne, bo škoda ravno tako nastala," še razlaga Černe.
"Tudi če se konflikti pojavljajo, ne moremo vedno reči, da je za to kriv premajhen odstrel, to ni res. Do neke točke je treba omejevati populacijo, potem pa moramo z drugimi ukrepi doseči, da bo teh srečanj med človekom in medvedom čim manj," pravi Černe.
Smo eni redkih v Evropi, da nam sobivanje z medvedom uspeva
Kot je pojasnil Černe, so naredili tudi splošne raziskave, kaj si ljudje mislijo o medvedih in o gibanju populacije, splošna javnost medvedu je bila zelo naklonjena, nikakor pa si ne želijo povečevanja številčnosti. Javnomnenjska raziskava je bila narejena na osrednjem območju.
"Ljudje na osrednjem območju so do njega tolerantni, veseli so, da ga imajo v okolju, a prek javnomnenjske raziskave nam sporočajo tudi to, da pričakujejo, da se uravnava številčnost, velika večina odgovorov je bila takšnih. Smo eni od redkih v Evropi, ki jim to sobivanje z medvedom uspeva. Ravno to lokalno mnenje je zelo pomembno upoštevati, saj bo samo, če bo neka lokalna skupnost v splošnem podpirala neko živalsko vrsto, ta obstala, v nasprotnem primeru se jo iztrebi, kar je zgodovina pokazala že večkrat," pojasnjuje Černe.
Varuhinja pravic živali: Odlok je popolnoma nepotreben in nezakonit
Na predlog odloka je svoje pripombe z utemeljitvami v povezavi z rjavim medvedom takoj oddalo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. "Nam se takšen ukrep zdi popolnoma nepotreben in nezakonit, to smo v pripombah tudi jasno poudarili," je dejala Monika Naumovski, ki v društvu prevzema funkcijo varuhinje pravic živali.
Ugotavljajo, da je odlok je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave – ZON, Direktivo Sveta evropskih skupnosti o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih inrastlinskih vrst in Zakonom o zaščiti živali.
"Po Direktivi o habitatih spadata volk in rjavi medved med zaščitene vrste, zaradi česar morajo države članice vzpostaviti strog režim varstva, za odstopanje od tega pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, ki smo jih v pravni red RS prenesli z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah," opozarjajo v društvu.
V svojih pripombah so v društvu poudarili so tudi, da gre za odlok, ki govori o ubijanju oziroma odstrelu, medtem ko besedilo Uredbe, ki Direktivo o habitatih prenaša v naš pravni red, jasno loči odvzem in usmrtitev živali in pri urejanju ukrepa selektivnega in omejenega odvzema živali v celotni ureditvi ukrepa ne omenja besede ubiti ali odstreliti.
"S povečevanjem števila medvedov se ne povečuje tudi število napadov"
"Projektna skupina projekta Din Alp bear je ugotovila, da se kljub povečevanju števila medvedov ne povečuje število napadov na premoženje in osebe, kar naj bi bilo sicer ključni razlog za odstrel, ki ga utemeljujejo na javnem mnenju," pojasnjuje Naumovska.
Poudarja, da raziskava javnega mnenja temelji na lastnikih drobnice, ki imajo zaradi napadov škodo, kar povezuje s tem, da je bilo v sklopu omenjenega projekta financiranih tudi že veliko ukrepov, na primer postavitev ograd pod električno napetostjo, pri čemer so ugotovili, da se večina napadov še vedno dogaja zaradi neprimernega ravnanja z ogrado.
"Kot je ugotovila projektna skupina, so se napadi še vedno dogajali, ker ograde niso bile dobro vzdrževane, zato je vzdrževanje res potrebno," poudarja Naumovska.
Ob možnosti posameznega odstrela v izrednih razmerah še odstrel 170 primerkov na leto
Po njenih besedah s pravnega vidika vsa zadeva ni dobro strukturirana, odstrel je le dodatni ukrep. "Imamo namreč možnost odstrela posameznega primerka in izredni odstrel posameznika primerka medveda, torej zaradi neke že povzročene škode ali pa zaradi visoke stopnje ogroženosti. Za to je potrebno strokovno mnenje, ocena, ali je ta rešitev zares potrebna in ne obstaja boljša in manj invazivna rešitev. Šele na podlagi te ocene se lahko izda posamičen, individiualen akt za določenega medveda ali za zelo omejeno število medvedov, ki povzročajo določeno škodo," pojasnjuje Naumovska.
Nenavadno se ji zdi, da ob tej možnosti izvajamo še odstrel velikega števila medvedov. "Poleg tega zakonsko določenega izrednega odstrela hkrati sprejemamo nek ukrep, ki na podlagi javnega mnenja, to je, kot to izpostavlja ministrstvo, mnenje kmečkih zadrug, rejnikov in tako naprej, iz okolja izvzamemo še čez 170 primerkov zaščitene živalske vrste. Že iz tega vidika je to absurdno," je dejala Naumovska.
"To je zares najhujši način poseganja v naravo"
"Gre za zadevo, ki je v naši družbi ustaljena. Menim, da tudi mlajši lovci vedno bolj dojemajo svojo funkcijo kot funkcijo varuhov narave. Menim, da je ključno, da se ljudi izobrazi, da medvedi niso nevarni, da tudi, če jih ne izvzamemo toliko iz okolja, ne bo več dogodkov povzročitve škode. Imamo namreč tudi druge možnosti, kako preprečiti obstoječe napade, to je zares najhujši način poseganja v naravo," še dodaja Naumovska.
V Ljubljani je bil 3. novembra vseslovenski shod za pravice živali, ki so ga organizirali Vegan aktivisti, udeležilo se ga je tudi Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki aktivno spremlja dogajanje v povezavi z omejevanjem populacije divjadi.
104