Ponedeljek, 15. 4. 2024, 18.20
2 tedna
Po 20 letih nove omejitve za delavce, ki jih bodo morali upoštevati vsi delodajalci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Zadnji pravilnik je iz leta 2005. Novi pravilnik jasno določa, katere ukrepe morajo delodajalci izvesti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavk ter delavcev. Ob visoki stopnji tveganja za varnost in zdravje bodo delodajalci morali zagotoviti uporabo dvižnih in drugih pripomočkov.
Po precej zastarelem pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, katerega namen je preprečevanje mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu, bo sredi poletja po enoletnem prehodnem obdobju začel veljati nov pravilnik, povzet po nemškem modelu. Čeprav pri ministrstvu za delo vztrajajo, da je bil usklajen, so predvsem manjši delodajalci zelo kritični, ker so ukrepi povezani tudi s stroški: "Največ težav bodo tako imela podjetja, predvsem mikro in mala, ki imajo premalo zaposlenih, ter tista, ki pri svojem delu uporabljajo naprave, stroje oziroma mehanske pripomočke, ki so povezani z različnimi tereni v različnih panogah," odgovarjajo iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Pričakujejo, da bo novi pravilnik, ki začne veljati 1. avgusta letos, bolj kot predhodni pripomogel k preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu, ki so v Sloveniji eden glavnih razlogov za odsotnost z dela. Problematičen je bil predvsem del pravilnika, ki je določal največjo dovoljeno maso bremena, za katero bi delodajalec smel od zaposlenega zahtevati, naj ga ročno premešča.
Glede na priporočila evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ta priloga iz starega pravilnika iz leta 2005 znatno povečuje tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj.
Dodatna pomanjkljivost starega pravilnika je bila, da ni omejeval največje skupne mase bremen za zaposlenega v enem delovnem dnevu oziroma delovnem tednu.
Prvi premiki za spremembe so se začeli leta 2021, ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije zagnala kampanjo s ciljem posodobitve zastarelega pravilnika iz leta 2005.
Na palete se zlagajo zaboji, ki tehtajo več kot 20 kilogramov
"Delavke in delavci se pri delu trenutno soočajo z izredno težkimi in ponavljajočimi se fizičnimi obremenitvami. Na palete, ki pogosto presegajo višino delavk, zlagajo zaboje, ki tehtajo več kot 20 kilogramov, pogosto je dvigovanje bremen na ali nad višino ramen. Delavke morajo redno potiskati bremena, ki presegajo njihovo lastno težo. Pogosta sta tudi prenašanje in prekladanje bremen, ki presegata razumno in sprejemljivo težo," so avgusta lani ob objavi pravilnika v uradnem listu stanje opisali na ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Da je bilo sprejetje pravilnika nujno, je dejal državni sekretar z ministrstva za delo Dan Juvan.
"Vse večje obremenitve in slabi delovni pogoji odvračajo mlade in brezposelne. Obstoječega kadra je posledično premalo, kar vodi v izčrpanost, bolniške odsotnosti ali celo invalidnost," poudarjajo na ministrstvu.
Poudarili so še, da je stanje v dejavnosti trgovine, kjer je zaposlenih več kot sto tisoč delavk in delavcev, alarmantno.
Za noseče delavke posebno pravilo
Delodajalec na podlagi novega pravilnika zagotovi, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali ravna z bremenom, težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo, večjo od 50 njutonov.
Delodajalci kritični, stroški bodo veliki
Le nekaj mesecev pred uveljavitvijo pravilnika se v vrstah delodajalcev pojavljajo pozivi za podaljšanje prehodnega obdobja.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v praksi zaznala težave članov iz različnih panog, ki so povezane predvsem z izračuni oziroma prevelikimi obremenitvami, kar pomeni, da morajo podjetja izvesti ustrezne ukrepe, kot so organizacijski, tehnični, kadrovski in drugi. Ti so povezani z izvedljivostjo in stroški ter kratkim prehodnim obdobjem, saj morajo podjetja do 1. avgusta 2024 na novo opraviti oceno tveganj in v primeru preseganja dovoljenih obremenitev tudi načrt ukrepov, menijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Največji izziv podjetjem predstavljajo različni ukrepi, ki jih bodo morala uveljaviti v praksi in so povezani tudi s stroški, predvsem bodo težave v mikro in malih podjetjih, so dodali.
Devet sestankov, nekateri ukrepi so se zaostrili
"Drži, da je bila okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovljena delovna skupina, ki se je srečala na devetih sestankih, v okviru katerih je delala na več verzijah pravilnika. S sprejetim pravilnikom so prenesli nemško metodo KIM za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen, pri čemer so ukrepe po posamezni stopnji tveganja v primerjavi z originalno nemško metodo zaostrili. Že na sestankih delovne skupine smo na to večkrat neuspešno opozarjali. S takšnim odstopom od originalne KIM-metode se ne strinjamo in menimo, da bi bilo treba tudi pri potrebnih ukrepih po posameznih stopnjah tveganja vsaj smiselno slediti ukrepom po originalni metodi KIM. Dejstvo, da je metoda v Nemčiji priporočljiva, v Sloveniji pa obvezna, ni in ne more biti tehten strokovni argument, na podlagi katerega se spreminja tako pomemben strokovni del njene vsebine, s katerim se zaostruje potrebne ukrepe, ki jih bo moral sprejeti slovenski delodajalec," so podrobneje pojasnili pri OZS.
"Ko smo dosegli stopnjo priprave in prilagoditve temu pravilniku, smo videli, da je toliko preprek, da je pravilnik neuresničljiv in absolutno neživljenjski. Naši delavci bodo po novem zelo hitro v rdeči coni, ukrepi, ki bi jih morali delodajalci sprejeti, pa so neizvedljivi," je za Radio Slovenija dejal predsednik sekcije trgovcev pri Obrtni zbornici Slovenije Primož Černic.
"Proces smo izpeljali z vsemi deležniki in pravilnik soglasno sprejeli," na očitke odgovarja Juvan. Pravilnik je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo skupaj s predstavniki inšpektorata za delo, strokovnjaki varnosti pri delu, strokovnjaki medicine dela, pri nastajanju pravilnika pa so bili zelo močno vključeni tudi predstavniki delavcev in delodajalcev, so ob tem pojasnili na ministrstvu.
Presejalni test
Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je treba ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene in določene dejavnike tveganja.
Opazujte telesne obremenitve. Ali so potrebna opravila (delovne naloge), pri katerih pride do ene ali več vrst spodaj navedenih obremenitev? Iz uradnega lista.
Zaposlenega bodo uvrstili od zelene do rdeče
Na podlagi novega pravilnika in orodja za ocenjevanje tveganja bo pri vsakem delodajalcu nujna predhodna strokovno pravilno izvedena in celovita ocena tveganj za nastanek mišično-kostnih obolenj pri vsakem opravilu v okviru delovnega mesta.
Metodo ključnih kazalnikov (MKK) je razvil nemški zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BauA), in sicer posebej za:
- dvigovanje – držanje – prenašanje,
- vlečenje – potiskanje in
- ročne delovne procese/ponavljajoče se ročno premeščanje.
Po novi metodi pravilnik zaposlenega uvrsti v eno od kategorij od zelene od rdeče. MKK temelji na točkovanju, ali se vsak od mogočih dejavnikov za nastanek mišično-kostnih obolenj dejansko pojavlja pri ocenjevanem opravilu in v kolikšni meri. Seštevek teh točk pokaže, kolikšno je skupno tveganje in kakšni preventivni ukrepi so potrebni glede na ugotovljeno raven tveganja.
Primer lestvice ravni tveganja za preobremenitev delavca oziroma delavke glede na seštevek točk
Novi pravilnik prinaša dvoje. V uradnem listu št. 84 so bili 2. avgusta 2023 objavljeni uvodni presejalni test in prve tri metode MKK, hkrati je bila v šestem členu novega pravilnika najavljena objava – na spletni strani osrednjega državnega portala – dodatnih smernic s preostalimi tremi metodami MKK, so pojasnili pri ZSSS.
Od februarja tudi obrazci za lažjo uporabo pravilnika
Za lažjo uporabo sprejetega pravilnika so pri resornem ministrstvu februarja letos pripravili elektronske obrazce, ki so objavljeni na portalu varnosti in zdravja pri delu. "Obrazci služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunov v zvezi s presejalnim testom ter tremi metodami osrednjih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu. Med obrazci so tisti za izvedbo presejalnega testa za ugotovitev tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj ter za ocene tveganja pri dvigovanju, držanju ali prenašanju, pri ponavljajočih se gibih, ročnih delovnih procesih ter pri vlečenju ali potiskanju," je poročala STA.
Inšpektorji bodo nadzore pri delodajalcih začeli avgusta, globe za kršitve znašajo od 2000 do 40 tisoč evrov.
Prav danes je v Kongresnem centru Brdo potekala konferenca Zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, kjer so predstavili tudi vidik inšpekcijskega nadzora nad tem pravilnikom ter vidik uporabe tega pravilnika v praksi predstavnika stroke varnosti pri delu in stroke medicine dela.
