Petek, 9. 2. 2024, 22.21
2 meseca, 2 tedna
Ženska kurentinja? "Razlike se ne delajo več, to ni lepo" #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,71
"Razlike se ne delajo več, to ni lepo. Živimo v 21. stoletju in če k nam pride dekle, ki želi biti kurentinja, tudi zanjo naredimo kurentijo. Prav tako tudi za otroke. Zanje pripravimo manjšo in lažjo opremo," nam je v kratkem pogovoru pojasnil Primož Klinc, lastnik izdelovalnice in popravljalnice kurentij. Skupaj z očetom Markom Klincem ml. in stricem Vladom Klincem so predstavili izdelavo kurentije, izgled in poslanstvo kurenta ter povedali, kako po končanem delu praznujejo oni.
Obrt z bogato tradicijo že tretjo generacijo skrbno negujejo člani družine Klinc. Ob našem prihodu so tudi zadnji dan pred uradno otvoritvijo 64. kurentovanja imeli še polne roke dela, pred vrati podjetja pa se je vrstilo ljudi, ki so želeli prevzeti svojo kurentijo.
"Nekateri kurentijo v popravilo pripeljejo takoj po pustu, medtem ko nekateri lovijo zadnje dni," je povedal Primož Klinc in dodal, da kurentijo sicer začnejo izdelovati januarja, en primerek pa izdelujejo štiri dni od sedmih zjutraj do desetih zvečer. "Tako je bilo tudi včasih. Kurentije namreč niso mogli izdelovati poleti, ko je bilo zunaj na polju polno dela," je še dodal sogovornik.
Kurentijo začnejo izdelovati januarja.
Razlike se ne delajo več
Kurentija tehta od 25 do 30 kilogramov, a je teža razporejena po celem telesu, zato je ni tako zelo občutiti. Čeprav je nekdaj veljalo, da jo oblečejo samo neporočeni moški, danes temu ni več tako.
"Razlike se ne delajo več, to ni lepo. Živimo v 21. stoletju in če k nam pride dekle, ki želi biti kurentinja, tudi zanjo naredimo kurentijo. Prav tako tudi za otroke. Zanje pripravimo manjšo in lažjo opremo. Za na primer sedemletnega otroka vsak zvonec tehta okoli tri kilograme," je pojasnil Klinc.
Najtežje je izdelati masko in kožuh
Kurentija oziroma kurentova oprema vsebuje črne usnjene čevlje, ki jih v delavnici Klinčevih ne izdelujejo, se pa pri njih da dobiti vso ostalo opremo. Najpomembnejša sta kožuh in maska. Te pri Klinčevih izdeluje že tretja generacija. Začel je namreč Primožev dedek Marko Klinc st., ki je bil po rodu iz Markovcev, kraja od koder prvotno izvirajo kurenti. Ko se je preselil v Spuhljo, je odprl kurentijo.
Začetnik obrti Marko Klinc st.
Primož pove, da si je dedek izdelal kurentijo z daljšo dlako in je bil tako vedno na čelu povorke.
Marko Klinc st. na povorki na Ptuju.
Danes tradicijo nadaljujejo Primož, lastnik obrti, njegov oče Marko Klinc ml. in Primožev stric Vlado Klinc.
Med pogovorom so izpostavili, da je do materialov za izdelavo kožuha in maske še vedno težko priti. Kožo za kožuhe namreč največkrat dobavijo z juga, a mora ta biti povsem naravna. "Če so ovce zaprte na farmi, potem njihova koža ni lepa in ni primerna za uporabo. Ovce morajo biti v naravi, a takšnih kmetij je vedno manj. Tudi gosja peresa ne smejo biti farmska," je pojasnil Primož Klinc.
Z leve proti desni Vlado Klinc, Marko Klinc ml. in Primož Klinc.
Prav tako v delavnici izdelajo ježevko, sestavljena je iz lesenega kola, na enem koncu polepljena z ježevo kožo in je, kot povedo, znak moškosti in moči.
Pri njih se da dobiti tudi zvonce in rutko. "Starih kravjih zvoncev skorajda ni več možno dobiti, zato večino nabavimo iz tujine, dva izdelovalca pa sta tudi tukaj v bližini in imata dobre zvonce," je še dejal P. Klinc.
Kurent okoli pasu običajno nosi pet zvoncev.
Vse izdelajo ročno
Nežnejši spol Klinčevih medtem poskrbi za kurentovo okrasje. Primoževa mama na usnje s posebnimi barvami slika kurentov obraz. Vsak od njih je drugačen, unikaten.
Vsak obraz kurenta je drugače naslikan.
Medtem Primoževa teta štrika gamaše. Te so največkrat rdeče ali zelene barve, vzorci pa so se skozi čas spreminjali. P. Klinc sicer pove, da tudi volne včasih ni bilo na pretek, številni si takšnih gamaš niti niso mogli privoščiti, zato so namesto njih uporabili denimo odrezan rokav puloverja.
Potem je tu še Primoževa sestra, ki iz krep papirja izdela rože in okrasje za masko.
Čudovito, detajlno izdelano cvetje iz krep papirja.
Vsi kosi kurentije so narejeni ročno, pomagajo si le z manjšim šivalnim strojem, s katerim zašijejo kožuh, masko pa zašijejo z iglo in šilom, s katerim delajo luknje. Povsem ročno so narejene tudi gamaše in cvetje.
Primož Klinc je ob koncu predstavitve dejal, da fotografije od šestdesetih let dalje kažejo, da se je izgled kurenta skozi čas res nekoliko spreminjal, a poudaril, da je njegovo poslanstvo ostalo isto, in to je, da privablja pomlad, odganja zlo ter gospodarici in gospodarju zaželi srečo in dobro letino.
Več utrinkov iz delavnice v spodnji fotogaleriji:
"Čeprav smo utrujeni od dela, ko si nadenemo kurentijo, spet oživimo"
Ko končajo z izdelovanjem in popravljanjem kurentij, se tudi za Klinčeve začne praznik. V predpustnem času se oblečejo v kurente ali katero drugo tradicionalno pustno masko in se udeležijo prireditev na Ptuju – obeh glavnih povork ter dveh nastopov med tednom.
"Kljub temu, da smo utrujeni od dela, potem ko si nadenemo kurentijo, spet oživimo in gremo z veseljem v kurente," ob tem doda Primož Klinc.
Primož Klinc si v času pusta nadene več oprav. Na Etno povorki je zaplesal kot kopijaš.
Poleg tega gredo na pustno soboto in na pustni ponedeljek s svojim društvom – Kulturno društvo folklornih dejavnosti "Korant" Spuhlja od hiše do hiše, na pustni torek pa se oblečejo v kakšen drug tradicionalni kostum, saj, kot pravijo pri njih, "v torek okoli hodijo sposojeni kurenti", torej tisti, ki so si kurentijo sposodili. "Najbolj uživamo, da smo v domačem kraju," še doda Marko Klinc ml.
Marko Klinc ml. je bil Ptujski princ karnevala leta 2005 in 2006. To vlogo si je prislužil zaradi dobrega dela v domači delavnici, pa tudi ker je ustanovni član Kulturnega društva folklornih dejavnosti "Korant" Spuhlja. V prinčevski opravi se je pojavil na Etno povorki.
Z društvom se udeležijo povork v tujini. Pobrateni so z Arlonom.
Malo po našem pustu se z društvom udeležijo tudi povork in karnevalov v tujini. Že leta tako hodijo v Francijo, zadnje čase pa se udeležujejo popustnega karnevala v Arlonu v Belgiji, ki je pobrateno s Ptujem. Tja bodo odpotovali tudi letos, in sicer 3. marca.
Seveda jim s tovrstnih povork in praznovanj ostanejo številni lepi in zabavni spomini ter prigode. Marko Klinc ml. se spominja, da so ponavadi na pustni torek praznovanje zaključili že precej po polnoči, torej že v sredo na pepelnico, ko se začne post in se ne sme jesti mesa. Da posta ne bi prekršili, so takoj ko so prišli domov premaknili uro, se do polnoči najedli, premaknili uro naprej in šli spat mirne vesti.
