Ponedeljek, 15. 4. 2024, 22.02
1 teden, 6 dni
Bo Ursuli von der Leyen uspelo ostati na čelu Evropske komisije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
Ursula von der Leyen si želi ostati še prihodnjih pet let na čelu Evropske komisije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da si želi še en mandat na čelu bruseljske palače Berlaymont in na prvi pogled se zdi, da nima resne konkurence. A samo na prvi pogled, saj dogajanje v zakulisju vse bolj nakazuje, da njen obstanek na čelu Evropske komisije še zdaleč ni zagotovljen.
Med 6. in 9. junijem bodo v članicah Evropske unije potekale volitve, ki bodo na novo razdelile sedeže v 720-članskem Evropskem parlamentu. Ta bo tudi izvolil novega predsednika Evropske komisije in komisarje. A še pred tem mora mandatarja za predsednika oziroma predsednico Evropske komisije izbrati Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic.
Bruseljske govorice, da von der Leynovi tokrat ne bo uspelo
Julija 2019 je tako Evropski svet imenoval Nemko Ursulo von der Leyen za naslednico Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja na čelu Evropske komisije. Za predsednico Komisije jo je Evropski parlament nato izvolil 16. julija 2019. Mandat je nastopila 1. decembra 2019, potem ko so evroposlanci potrdili njeno komisijo. Enak postopek se bo ponovil letos.
Vprašanje pa je, ali bo na koncu von der Leynova dobila še en petletni mandat. Kot piše medij Politico, se v Bruslju med evropskimi diplomati in uradniki vse bolj šušlja, da Nemki ne bo uspelo. Ta tema je zdaj glavna v ustanovah EU.
Francija in Evropski parlament morda previsoki oviri
Von der Leynova bo morala preskočiti dve glavni oviri, če bo želela tudi po evropskih volitvah ostati v palači Berlaymont, kjer ima sedež Evropska komisija. Prva ovira je Francija, ki je trenutno v zelo negotovih odnosih z Nemčijo in je zelo dvoumna glede podpore von der Leynovi.
Evropska ljudska stranka je marca letos na kongresu v Bukarešti podprla Ursulo von der Leyen za svojo kandidatko za predsednico Evropske komisije, a podpora ni bila enotna.
Če bo von der Leynova preskočila francosko oviro, pa bo morala pridobiti še zadostno podporo evropskih poslancev. Kot napoveduje Politico, je bolj ali manj že jasno, da se bo v prihodnjem sklicu Evropskega parlamenta okrepila predvsem skrajna desnica, medtem ko von der Leynova za sabo nima niti odločne podpore svoje Evropske ljudske stranke (EPP).
Pfizergate in politika do Izraela
Če se je na začetku letošnjega leta zdelo, da ima Nemka trdno podporo, se mora v zadnjem času otepati afer, kot je t. i. Pfizergate (dopisovanje med von der Leynovo in vodjo Pfizerja glede dobave cepiv proti covid-19). Mnoge moti tudi njena podpora Izraelu.
Von der Leynovi v prid je, da bo Evropska ljudska stranka, katere vodilna kandidatka je, verjetno po volitvah spet največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Tudi dejstvo, da za zdaj ni videti močnega protikandidata, ki bi jo lahko ogrozil v boju za vodjo komisije, krepi njene možnosti za nov petletni mandat.
Nemka nima enotne podpore Evropske ljudske stranke
A kot rečeno, je neenotnost v njeni lastni Evropski ljudski strani precejšnja težava za von der Leynovo. Marca letos, ko so v EPP v Bukarešti izbirali svojega kandidata za predsednika komisije, je von der Leynovo od 499 delegatov podprlo 400 delegatov (89 je bilo proti, drugi so se vzdržali). Razdeljenost je vidna tudi v Sloveniji - v NSi jo podpirajo, v SDS pa ji nasprotujejo.
Von der Leynova je bila sicer na kongresu EPP v Bukarešti edina kandidatka za t. i. vodilno kandidatko stranke na evropskih volitvah.
Von der Leynova je tarča kritik postala tudi zaradi svoje podpore Izraelu v času vojne v Gazi. Na fotografiji: von der Leynova in izraelski predsednik Jicak Hercog.
Vezana trgovina z Orbanovo Madžarsko?
Težava za von der Leynovo je tudi tožba Evropskega parlamenta proti Evropski komisiji pred sodiščem EU, ker je ta decembra lani odobrila 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev Madžarski. Ta sredstva so v Bruslju dolgo zadrževali zaradi ocene o nazadovanju Madžarske pri vladavini prava, sprostili pa so jih dan pred tem, ko so evropski voditelji odobrili začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, ki ga je Madžarska dolgo zavirala.
Podporniki tožbe, ki prihajajo iz več strank, tudi iz Evropske ljudske stranke, so prepričani, da gre za vezano trgovino, torej da je Evropska komisija kljub ogrožanju vladavine prava na Madžarskem sprostila 10,2 milijarde evrov zato, da bi madžarski premier Viktor Orban končal blokado začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino.
Jo bo Emmanuel Macron podprl ali ne?
Kot omenjeno, bo Von der Leynova morala, če bo želela ostati predsednica komisije, najprej dobiti podporo kvalificirane večine znotraj Evropskega sveta, ki ga sestavljajo voditelji članic EU.
Podporo domovine Nemčije bo seveda imela, pa čeprav prihaja iz druge politične strani kot vlada pod vodstvom socialdemokratov, zatika pa se pri Franciji. Ta za zdaj von der Leynove ne podpira, je pa res, da je tudi ne zavrača. Vsekakor pa je podpora francoskega predsednika Emmanuela Macrona ključna, če bo von der Leynova želela ostati predsednica Komisije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron za zdaj noče razkriti, ali bo podprl von der Leynovo za nov mandat na čelu Evropske komisije ali ne.
Vprašanje je tudi, ali bo znotraj Evropskega sveta dobila podporo Orbana in slovaškega premierja Roberta Fica. Zaradi svoje podpore Izraelu je von der Leynova deležna kritik španskega premierja Pedra Sancheza. Negodovanje prihaja tudi iz Irske in Belgije.
Koliko glasov lahko dobi letos?
Leta 2019 je von der Leynova v Evropskem parlamentu dobila 383 glasov, ki so ji jih zagotovili poslanci Evropske ljudske stranke, socialdemokratov in liberalne skupine Renew.
Politico napoveduje, da bo letos težko ponovila ta rezultat. Začela so se pojavljati tudi druga imena iz vrst Evropske ljudske stranke, če von der Leynovi ne bo uspelo, kot sta predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola z Malte in hrvaški premier Andrej Plenković.
