Danski eksperiment z Eskimi

V začetku 50. let prejšnjega stoletja sta v eskimsko hišo na Grenlandiji prišla dva Danca in odpeljala majhno eskimsko deklico. Poslali so jo na Dansko, da bi iz nje naredili malo Danko, ki bi se pozneje vrnila na Grenlandijo in deželo modernizirala. Desetletna Helene Thiesen je šele 52 let pozneje izvedela, da je bila del eksperimenta, ki je otrokom ukradel nacionalno identiteto.

"Novi Grenlandci"

Danska se je takrat odločila, da bo modernizirala svojo grenlandsko kolonijo. Na Grenlandiji je tedaj večina prebivalcev živela od ribolova in ni govorila dansko, kaj šele da bi si tam želeli živeti. Danske oblasti so zato tamkajšnjim duhovnikom in uradnikom poslale obvestilo, da naj poiščejo "inteligentne otroke, stare od šest do deset let", ki bi jih na Danskem izobrazili v "nove Grenlandce". Projekt je podrla vlada, organizirali pa so ga s pomočjo organizacije Save the Children Denmark.

"Mamo so dvakrat vprašali, ali me želi poslati na Dansko, češ da mi ponujajo odlično priložnost in dobro izobrazbo," je za BBC dejala Helene. Njena mama, vdova s tremi otroki, jih je zavrnila, a so vztrajali. Na koncu je mati privolila, saj je mislila, da hčerko pošilja stran za le pol leta. Helene je bila ena izmed 22 otrok, ki so jih vkrcali na ladjo in poslali na Dansko.

V karanteno, k rejnikom in v sirotišnico Otroke so najprej namestili v karanteno na izolirani kmetiji, saj so se bali, da bi na Dansko prinesli kakšno bolezen. Najbolj so se bali tuberkuloze, ki je tedaj razsajala po Grenlandiji. Pozneje jih je obiskala danska kraljica. Otroci so bivali v različnih rejniških družinah. Danska revija je objavila reportažo o tem, kako uspešen je projekt. Po enem letu prevzgoje so 16 otrok poslali nazaj na Grenlandijo, preostale so posvojile danske družine.

Toda doma so otroci doživeli šok – pozabili so svoj materni jezik, poleg tega pa jim niso pustili domov, ampak so jih nastanili v sirotišnici Rdečega križa, češ da so se na Danskem "navadili na boljše življenjske razmere". Otrokom niso dopustili, da bi se ponovno naučili svojega jezika, in spodbujali komunikacijo v danščini. Otroci nikoli več niso prišli v stik s svojimi družinami, ki so živele v istem mestu.

Za vedno izgubili identiteto Živih je le še sedem otrok, ki so bili del eksperimenta. Nekaj jih je postalo alkoholikov, nekaj pa brezdomcev. Nihče od njih ni bil "popoln uspeh", saj so vsi izgubili svojo identiteto. Helen je bila vse življenje depresivna. Nikoli ni razumela, zakaj jo je mati poslala stran. Šele leta 1996, ko je imela 52 let, je spoznala resnico. Takrat je v danskem državnem arhivu danska pisateljica po naključju odkrila dokumente o pozabljenem eksperimentu, poklicala mamo in ji povedala resnico.

Od tedaj si prizadeva, da bi Danci izvedeli za poskus. Rdeči križ in organizacija Save the Children Denmark sta se preživelim otrokom že opravičila za sodelovanje v eksperimentu, na opravičilo danske vlade pa še čakajo.